Dnevna soba Gryfondoma

Vrnili so se ter vsi so se smejali razen Ame, ki je bil od sile cel rdeč. Luka je prvi spregovoril.
"Haha kako faco je naredil Raws. Morali smo čim prej zbežati haha. No, Ama povej kaj se je natanko zgodilo"
so se režali...

Zasmejala se je. "Saj bo, mali..." Zahihitala se je in se naslonila na Luketa, saj je preprosto potrebovala podporno društvo, drugače bi se od smeha valjala po tleh. Zavrtela je palico, in... "Luka, izziv mi daj."

"Okej. Hmmmm. Kaj bi ti dal?" se je smejal Luka. "Aha, točno. Naroči Dumbledorju pekočega škrata. To bo pa smešno. In pričaraj Mumbitis Mumifitus. Ah, ne veste kaj je to. Hh. Dobro, bom pa drugi del sam. To je čarobno oko, ki ga bo opazovalo in poslalo posnetke v živo k nam. No, pa dajmo. Kinkara mumifitus." Palica se je zableščala in prikazovala sliko v ravnateljevem kabinetu. "Ta urok je nemogoče prepoznati zato nič skrbi... No, Tanya, da te vidimo." se je smejal.

"Hm... Okej!" Vstala je in Luketa potegnila za sabo. "Z mano pridi." Odhitela je do vrat in odšla do Dumbledorjevega kabineta. Vmes se je samo vstavila, ko je povedala geslo (gumijasti medvedki), vstopila v kabinet in Dumbledorju pričarala pekočega škrata, pizzo, ki zelo peče. Tiho je odšla. Vsa nasmejana je prišla v dnevno sobo, kjer je z glasnim smehom spremljala Dumbledorjeva goreča usta.

"Hahaha to je bilo pa super. Ko je Dumbledore pogledal z rdečimi očmi in iz ust mu je bruhnil ognjeni škrat haha. Najboljši trenutek hh" sta se smejala. "Tanya, vrtiš."

Aurin je ves čas tiho sedela v kotu in verjetno je nihče sploh ni opazil. Ogorčeno je opazovala, kako je v dnevno sobo prihitel Dean, nato pa tako hitro odšel, da se ni utegnila posloviti od njega. Solze so se ji začele nabirati v očeh in kmalu so ji neslišno polzele po licih navzdol. Odšel je njen dober prijatelj, ona pa mu niti "Adijo" ni rekla. Nikogar ni bilo zraven, da bi jo potolažil. Še Jacob je izginil neznano kam. Pomislila je, kako mora biti šele hudo Tanyi, a je to misel kmalu opustila, ko je opazila njeno spogledovanje z Lukom. Vsaj tako je razumela vse to. Izgubila je voljo do druženja, tako kot ponavadi, ko je začela preveč razmišljati o slabih stvareh. Počasi in neslišno je vstala in se izmuznila iz dnevne sobe.

Ko je Ana opazila Aurin se je odpravila za njo. Ko jo je dohitela so ji po licih že tekle solze. " Je vse vredu?" Jo je vprašala in jo hotela kar se da potolažiti.

Opazila je, da je Ana vstala in odšla za njo. Upala je, da ne bo opazila njenih solznih lic, ampak je že v naslednjem trenutku ugotovila, da ji ni uspelo skriti.
"Em, ja. Vse je vredu."
Pomislila je, da ne bi bilo slabo, če bi dobila nekaj novih prijateljev, zato je začela pogovor.
"Pravzaprav je narobe. Odšel je moj dober prijatelj Dean. Mislim, da si ga tudi ti videla, ko se je prišel poslovit. Ampak jaz se nisem poslovila od njega, ker je odšel prehitro. Lahko bi stekla za njim, a se od šoka nisem mogla premakniti. Pogrešala ga bom. Zelo."
Oblile so jo solze, zato je utihnila.

" Hej ne joči, vem kako se počutiš. Grozno in tega občutka se ni lahko znebiti verjemi. Veš tudi jaz in Ama imava probleme. Tanya me ne mara in ves čas mi govori, da sem rpeslaba zanj... In res je zelo nesramna. Počutim se naravnost grzno. In nevem kaj naj storim. Greva v mojo sobo? Lahko se greva kartati ali pa samo pogovarjat. Če želiš? In ne skrbi Deanu lahko pošlješ pismo če želiš?" Objela jo je okrog ramen čeprav je bila Aurin veliko večja od nje.

Aurin se je počasi potolažila. še vedno je smrkala, ampak je dobro poslušala Ano.
"veš kaj, verjetno hoče Tanja samo zaščititi Amo. Poskusita nekaj časa počakati, da malce pozabi. Če zmoreta. Glede deana pa hvala za nasvet. Bom poskusila nekje stakniti njegov naslov. In seveda želim v tvojo sobo."
Prvič v življenju se je počutila veliko, ko sta se z Ano objeli preko ramen. Počasi sta odkorakali do Pihpuffa.

Opazila je Aurin in takoj stekla za njo. "Aur, med počitnicami boš prišla do mene. Tam bo tudi Dean. Vem, da se ti zdi čudno, da mi je všeč Luke, ampak ta spomin sem si vzela iz glave, da ne mislim več nanj. Tako sem že dostikrat naredila, a vedno postaja huje. Ob Luku vsaj malo pozabim na to... A vedno huje bo!" V očeh so se ji spet začele nabirati solze, in skoraj v slapu stekle po njenih licih. "Kako pusto bo tukaj brez njega..." Takrat je prihitela Ana. "Ana, nisem rekla, da te ne maram, le to je, da so starši prepovedali in ne bi rada bila potem kaj kriva. Saj zaradi mene sta lahko skupaj, ampak ne poljubljajta se vsem na očem." Iz žepa je potegnila pismo in pisalo in ga naslonila na steno, ter začela pisati.

Dean!

Sploh ne veš, kako bo tukaj hudo brez tebe. Sicer
se držim tvojega nasveta, naj si poiščem drugega, a nobeden
ne bo tak kot ti. Nikoli in nikdar. Tudi Aurin je hudo. A kolikor sem slišala,
se je Dumbledore nekaj prerekal z Rawsom... Res ne vem...



Nekdo je prišel od zadaj in jo potrepljal po hrbtu. Tanya se je obrnila in zagledala... "DEAN! Toraj te niso vrgli iz šole... KDO PA JE TO?" Z prstom je pokazala na dekle. "No, očitno imaš tudi ti novo." Jezno ga je pogledala, in v znak predaje je dvignil roke. "Ja, imam. Nekaj drugega še potrebujem... No, to je Aurelia in... Samo prijatelja bodiva, Tanya. Prosim." Naslonila se je na steno. "Držala sem se tvojega nasveta, poskusila poiskati novega. A nikoli si nisem mislila da boš ti... Eh, pozabi. Prijatelja sva lahko, celo zelo dobra, ampak..." Obraz je skrila v dlani. "Ne vem kaj naj rečem."

Ana je začudeno gledala Tanyo, Deana, Aurin in Aurelio. " Hm Aurin še vedno velja moje povabilo?" Jo je vprašala in tiho strmela v Tanyo, ki je bila presrečna, saj bo sedaj lahko z Lukom. " Tanya ne skrbi sama vem, da sem pretiravala z Amo in poljubljanjem, samo hotela sem dokazati, da se znam poljubljati in, da imam fanta. Res oprosti, ker sem se tako vedla s tabo. In vem, da te skrbi za Amo, ampak takrat, ko si rekla, da sem preslaba zanj oziroma, da je on predober zame me je resnično prizadelo. In iz mojih ust so prišle resnično slabe besede. oprosti."

" Tanya ne skrbi sama vem, da sem pretiravala z Amo in poljubljanjem, samo hotela sem dokazati, da se znam poljubljati in, da imam fanta. Res oprosti, ker sem se tako vedla s tabo. In vem, da te skrbi za Amo, ampak takrat, ko si rekla, da sem preslaba zanj oziroma, da je on predober zame me je resnično prizadelo. In iz mojih ust so prišle resnično slabe besede. oprosti." Tanya je od presenečenja odprla usta. "Tega pa ti res ne bi bilo potrebno dokazovati, punca. Ja, in oprosti ti raje meni za tisto. Ampak sedaj sem pa res... Presenečena." Malce je pomislila. "Ja, da vaju ne bom zadrževala... Vidvi kar pojdita." Malce nervozno se je zavrtela na petah.

Aurin ni bilo nič več jasno. Vesela je bila, ker sta Ana in Tanya rešili spor, ampak ko se je od nekod prikazal Dean z drugim dekletom, ji res ni bilo več nič jasno. To ni bil tisti Dean, ki ga je poznala. Bil je drugačen. Popolnoma drugačen.
"Em...ja Ana, greva. Vsega skupaj ne dojemam več, tako da je bolje če se umaknem. Dean, midva se morava še pogovoriti," je jezno dejala nato pa se obrnila proti Tanyi, "če Ana nima nič proti, se nama lahko potem pridružiš, ko rešiš tole..em...zadevo."
Pomignila je Ani in prezirljivo odšla mimo Deana, zraven pa ga je še močno brcnila.

"Hm zelo dobro brcaš!" Ji je rekla in obe sta se zasmejali " Tanya potem pridi v dnevno sobo Pihpuffa. Vredu?" Z Aurin sta nato odšli v dnevno sobo Pihpuffa in pili maslenušek.

V trenutnku, ko sta Aurin in Ana odšli malce stran, in se je Aurelia zaradi varnosti odstranila iz Tanyinega vidnega kota, je Tanya Deanu primazala krepko zaušnico. "DOBRO VEŠ, DA NE PRENESEM ARUELIE! IN DOBRO VEŠ, KAJ SE JE DOGAJALO. NE SAMO TISTO, DA JE ZBADALA. TUDI O TEBI JE GOVORILA NAOKROG! IN TEBI JE NAENKRAT VSEENO? VSEENO TI JE, ČEPRAV JE TVOJA ČAST NA NITKI? VEŠ, KAJ JE ŽE DOSTIM NAREDILA! KO SO JI ŠLI NA ŽIVCE, JIH JE PUSTILA! IN TI? TI V SEKUNDI, KO TI PUSTIM PROSTO POT GREŠ K AURELII! RES LEPO IN POHVALNO, JA!" Izkričala je vse, v očeh so se ji zrcalile solze, a vseeno ga je še enkrat udarila. "Tanya... Želel sem le videti, kako boš reagirala, če bi imel drugo. Saj vem, vrgli so me iz šole, a Dumbledore se je postavil Rawsu po robu, in sedaj je celi nesrečen. Glej, jaz še želim biti s tabo, ampak..." Tanyi je bilo dovolj in revež je dobil še krepko brco v gleženj. "Au, pa daj, poslušaj me, prokleto!" Tanya se je zdrznila. "Zakaj te bi morala poslušati? Zato, da si me preizkušal? Da si v sekundi Z AURELIO?" Jezno je zacepetala. "Hej, mislil sem, da cepetajo le punce v filmih... " "Nikar ne poskušaj biti smešen!" ga je jezno zavrnila. "Po tem že ne." Sedaj pa je bil on na vrsti, da je obraz zakopal v dlani. Močno jo je prijel za roke, in ji rekel: "Jaz ŽELIM biti s tabo, a nisem vedel kaj sploh bo, ko bom odšel z Hogwartsa. TANYA, POSLUŠAJ ME!" Tanya se mu je izvila iz prijema, ga močno udarila in v roke prijela palico. "Dean, SEDAJ povej, kaj bi rad. Da vem, kdaj te lahko pošljem nekam. Sedaj ali takoj??" Jezno je dvignil roke in palico. "Zroxis!" Tanyi je palica odletela iz rok in mlada čarovnica jo je skušala pobrati. Tedaj je videla nek žar v Deanovih očeh. "Dean..." Stopila je do njega, in se delala, kot da ga bo objela, a mu je v resnici strgala verižico, ki jo je imel okoli vrata, čeprav tega nikoli ni imel. Dean se je v trenutku spremenil. "Kdo ti jo je dal?" je ostro vprašala, in že brez besed razumela. "Aurelia, ta... Krava?" Zmajala je z glavo. "Dean..." V trenutku se je sklonil naprej, in jo poljubil, in Tanya se je odmaknila. "Fanta imam, "ga je opozorila. "Nehaj. Prvo te bom odpeljala do ambulante, saj sem te precej zdelala, potem pa se bova pogovarjala naprej. Ampak prvo sedi sem!" Pokazala je na klop, ki je bila v bližini. Prijela je njegovo nogo in vanjo usmerila palico. "Tole bo vsaj malo lajšalo bolečine," je zamrmrala. "Vsaj dokler ne dobiš ponovno." Dean je precej vidno šepal, a Tanyi še na misel ni prišlo, da bi mu pomagala. Zato sta hodila precej dolgo, da sta prišla do ambulante, kjer je prihitela Madam Pomfrey, in mu v trenutku pregledala nogo. "Zlomljen gleženj? Kaj si pa delal?" "Padel sem po stopnicah." Ji je odgovoril. Odhitela je po zdravila. "Hvala," mu je tiho zamrmrala. "Hvala, da nisi povedal." Počila se je na stol zraven postelje, in Dean, jo je skušal prijeti za roko, tako kot vedno, ko mu je kaj bilo, in je dal roko Tanyi. A ni je sprejela, in njegova roka je sedaj počivala na njenem stegnu. "Emm..." je zamrmrala, in razumel je namig. Odstranil jo je do njenega kolena, in jezno je prekrižala roke. Madam Pomfrey mu je ravno dajala zdravila za celjenje kosti. "Malce bo bolelo" je mrmrala. "Same oslarije delate, same oslarije!" Dean se je ob bolečini skremžil, in jo poskušal prijeti za roko, a Tanya se je spretno odmikala. "Dean!" Madam Pomfrey jo je začudeno pogledala, in Tanya je skomignila z rameni. "Kaj?" Zmajala je z glavo, in Madam Pomfrey prav tako. "Emm... Najbolje bo, da bi jaz šal..." je mlada čarovnica povedala on vstala, a Madam Pomfrey jo je zadržala. "Raje ne, sedaj ga bo zelo bolelo, in potrebuje nekoga, da se bo lahko prijel za njegovo roko, ker ga bo res bolelo." Emm... No, prav..." Spet je sedla na stol, in ga prijela za roko. Madam Pomfrey mu je dala zdravilo, in Dean se je skremžil od bolečine. Stisnil ji je roko, a Tanya stistka ni vrnila, in je sedela nepremično kot prej. "Oprosti" mu je zamrmrala v uho, in prikimal je, ter se še sam opravičil. "Ti meni oprosti." Skomignila je z rameni. "Em, madam Pomfrey, jaz bi..."Dean jo je stisnil za roko in jo prosil. "Tanya, prosim, ne idi. Prosim." "Ampak..." "Kar tukaj še ostani, saj je tvoj fant, kajne?" Dekle je odkimalo z glavo, in madam Pomfrey se je začudila. "Ampak vaju dva je cela šola poznala, ker sta se imela tako rada... Najdlje obstoječi par na Hogwartsu sta bila! Brez skrbi, to so samo najstniške muhe... Saj bo..." Med mrmranjem je odšla do svojega kabineta, in Tanya ter Dean sta se spogledala, ter v istem trenutku planila v smeh.

Luka je prišel v dnevno sobo ko je zagledal Deana in Tanyo... Videl je kako se prepirata nato pa je tudi to prekinil.
"Tanya. Pismo od Ame sem prinesel." Spet ji je namenil očarljiv nasmeh in nato pogledal Deana, ki se je začudil...
Deanu še ni povedala za zvezo? se je vprašal Luka. "Emm, Tanya. Deanu si že povedala?" se je zarežal. Dal ji je pismo,
ji pomežiknil in odšel.

Tanya je pretreseno pogledala Luketa in se sklonila naprej. "Luka, emm... Jaz in Aurin sma ga tako razbili da ima sedaj zlomljen gleženj, in resno ne bi rada še poslabšala tega stanja. Saj mu bom, ampak ko okreva. In zmenila sva se, da bova samo prijatelja, ker sem mu rekla, da imam fanta. Sedaj pa raje pojdi, da ne bo Dean že sedaj kaj predvideval in se sploh ne bo pozdravil." Pomignila mu je z glavo. "Madam Pomfrey želi da ostanem tu. Kaj? Pismo? Pa naj gre nekam... Ops... Ja, brata imam... Eh, mu bom to povedala... Okej. Adijo, Luka."

"Čao Tanya" se je zasmejal Luka in odšel iz dnevne sobe...

"Čao" mu je rekla. Prihitela je zdravnica in Deanu dala zdravilo proti bolečinam. "Tako bo bolje."