Hodnik

Ura je bila 8.Bilo je že pozno zato so se Lauren, Lorien, Rosabell in Faith poslovile ter odšle vsaka v svoj dom.
Rosabell sej je sprehajala po hodniku, ko je za njo pritekel Ama. Bil je ves zadihan ter rekel"Hej oprosti za prej bi mogoče šla kaj popit?" Rosabell ga je le hudobno ošinila in mu rekla"Veš kaj povej mi kaj je tvoj namen?Kaj hočeš od mene kreten?"Ama jo je ves prestrašen pogledal in dejal"Res ne zastopiš všeč si mi, zaljubljen sem vate odkar sem te prvič videl"Rosabell je vsa prestrašena hotela zbežati, ko jo je Ama prijela za roko ter jo znova poljubil, tokrat na usta.Ama je izrekel čarobne besede, ki so se jih učili pri uri Urokov"ALIJA ČARBANIJA KER PORTUS."Nad njima se je povzpela viseča se roža.Rosabell se je počutila kot boginja in ta njegov vonj Old Spice mmmmmmm si je dejala ter ga znova poljubila.Ko jo je prijel za glavo je mimo prišla Riflora ter ju vzhičeno pogledala.Hitro sta se ločila, se poslovila in odšla vsak v svoj dom.

Lauren je ob uri, ki sta jo določili z Rosabell prišla na hodnik, da bi se pogovarjali. Rosabell ji je povedala vse o Aminem poljubu in Lauren je malo zaskrbelo zanjo. Tale Ama je malo prehiter zanjo. Ker je dobro poznala svojo prijateljico, ji je svetovala naj se pogovori z njim, saj je Rosabell zlahka prepričala kogarkoli v karkoli. Morala pa si je priznati, da je Ama res čeden in da bosta (sta) z Rosabell popoln par. Dokler bosta skupaj seveda.

Uar je bila 3. zjautraj in Lauren ter Rosabell sta se dobili na hodniku.Po pogovrou se je Rosabell red odločila da se pogovori z Amo, ampak fant je bil res lušten in prijazen, saj ni sam kriv če pa ga je Rosabellina lepota preslepila.Bila je čistno zaspana zato sta se punci dogovorili da gresta spat.Pred odhodom pa je Rosabell rekla Lauren"veš vem,da si želiš fanta če želiš ti lahko malo pomagam in ti koga poiščem?Za Amo bom še premislila postal mi je všeč ampak se vse dogaja preveč hitro"Nato sta se ločili in ubrali vsaka svojo pot.

Lauren je zavita v toplo posteljo premišljevala o pogovoru s Rosabell. Strinjala se je, da ji Rosabell pomaga najti fanta, vendar je menila, da to ni tako nujno. Kmalu je zaspala...

Ponoči je Rosabell jokala.Menila je da ji res še ni treba dobiti fanta, a kaj ko se je tako zaljubila vnj.
Sklenila je,da bo zjutraj z Lauren odšla v ambulanot ter se pogovorila z mamo.Rosabelina mama je vilinka, to pomeni da je zelo pametna in ji bo zagotovo dala moder nasvet.Ker je bila utrujena je po premisleku zaspala.

Ura je bila 12.Se pravi čas za kosilo.Lauren ter Rosabell sta se videli na hodniku in zato sta odšli še po Lorien ter Faith na zgornji hodnik.Rosabell se je pripravljala in pripravljala da jim pove potem pa je samo izstrelila"Ama me je vprašav!Nevem kaj naj naredim, po kosilu grem k moji mami, gre katera z mano?"Govorila je kot utrgana in ko se je končno umirila ni nobena nič rekla samo odšle so v veliko dvorano.

Faith se je zdele izjemno čudno, da ji je Rosabell tako zaupala, saj sta se poznali komaj dva meseca. Ni vedela kaj naj stori, niti ni mislila da je potrebno iti z ostalimi puncai v ambulanto, zato se je nekaj metrov prej njo ustavila in rekla "Punce! Nekaj zelo pomembnega sem pozabila v knjižnjici. Nujno moram iti. Se vidimo v Veliki dvorani na kosilu. " Tako hitro kot je to rekla, tako hitro je tudi ni bilo več. Imela je malce slabo vest, a kaj ko ni bila navajena, da so ji prijateljice tako hitro zaupale. Niti ni hrepenela po tem.

Prijateljice so ji pomahale in se odpravile proti ambulanti, saj je bilo do kosila še 15 minut.

Lorien se je vračala iz ambulante. Ko je zavila okoli vogala je ravo še videla Faith, ki se je vračala iz knjižnjice. Prej je rekla, da je tam nekaj pozabila. Lorien ni vedela zakaj se ji zdi, da se je zlagala. mogoče pa noče biti v naši družbi je pomislila ter nadaljevala pot proti veliki dvorani.

Lauren je skupaj s Rosabell odšla v ambulanto. Zdelo se ji je popolnoma normalno, da jo je Ama vprašal. nekaj takega je pričakovala. Rosabell je svetovala, naj mu reče, naj vpraša čez 10 dni, ko se bosta že bolje poznala. Tudi njej se je zdelo, da ima Faith nekaj proti njim. Zdela se ji je prav neprijazna in odmaknjena. Gotovo se bo vse uredilo. Zadnje čase je veliko razmišljala o Rosabell in Ami... Nekajkrat se pa ji je zazdelo, da ima Faith nekakšne probleme. Sklenila je, da se bo več družila z njo.

Lorien se je ravno napotila v veliko dvorano, ko je zagledala Lauren in Rosabell, ki sta se živahno pogovarjali. O fantih seveda. Že spet. Je pomislila Lorien. Se sploh znata pogovarjati o čem drugem? Na to vprašanje si je takoj znala odgovoriti. Ne. Ravno, ko se jima je Lorien hotela umaknit s poti sta jo opazili. Lorien je nejevoljno odšla k njima ter ju vprašala: kam gresta?

Obe na enkrat sta zavpili"Jest šema pridi gremo!"In so šle.Rosabell je imela v glavi polno vprašanj, Zakaj jo je vprašal,Kaj se dogaja z Faith noče biti njihova prijateljica?...Misli si je hotro zbrisala in šla v veliko dvorano.

Lorien se je ustavila na koncu hodnika. Če je bil iskrena sploh ni bila lačna. Hm... je rekla. Vidve kar pojdita jast moram še nekaj narediti. Odhitela je v nasprotno smer in se ni zmenila za začudena pogleda prijateljic.

Lauren se je začudila temu, da lorien ni bila lačna, sploh pa se ji je zdelo, da je bil to precej slab izgovor. Le kam gre?! Rosabell je rekla ,da gre samo na stranišče in se odtihotapila za LOrien. No, seveda je ni mislila zasledovati. Samo vprašala jo o, kam gre...

Rosabell je imela dovolj težav zato ji je bilo smotano in je začela zasledovati Lauren. Bila je njena prijateljica , zato jo je pustila in odšla svojo pot.

Lorien je odšla v nasprotno smer. Hotela je nekam na samo. In vedela je kje je najbolj samoten kotiček gradu.

Lauren je zadihano pritekla in se usedla na tla. Čakala je Rosabell. Uf, kako je mrzlo tu na tleh... je pomioslila in vstala. Začela se sprehajati po hodniku in razmišljati, kaj naj pove Rosabell. Aha. Vprašala jo bo zakaj je pustila Amica. Res ni imela pravega vzroka za to.

"Živjo", je rekla Rosabell in pritekla za njo. "Je kaj narobe? " je vprašala ter se naslonila na zid.

"Hojla... Že dolgo se nisva nič pogovarjali" je rekla Lauren: "Upam, da te nisem zmotila pri zajtrku." "No torej. Ali veš, da me je Lorien, ta krava uročila s tihnisom. Na srečo me je odčarala nazaj... Moram te vprašati, zakaj za vraga si pustila Amica!!! Nič ti ni naredil. Želim si,da bi bili boljši prijateljici. Zadnje čase sploh nimava stikov." Je rekla Lauren in pričakujoče pogledala Rosabell.. Daj odgovori že... Je pomislila Lauren.

"Ja, no lepo počasi!
Ja pustila sem ga ker mi ni več všeč in sem ga zalotila kako je poljubljal neko punco.
In res kako ti je Lorien lahko naredila kaj takega.
Groza! Ja sedaj bove več skupi obljubim" Je rekla in jo objela.

Lauren se je hvaležno naslonila na Rosabellino ramo in zavzdihnila: "Pogrešala sem te. Obljubim, da bom malo manjša klovnesa. In več se bom družila s tabo." Zaprla je oči in šepnila: " hej! Lačnasem. Kaj praviš na to, da dokončava zajtrk?"

Rosabell jo je objela in rekla " Veš kaj zeloo te imam rada, ampak imam še eno skrivnost za katero moraš vedeti! " Stisnila jo je k sebi ter ji zašepetala Privlačijo me punce " Sedaj pa hitro pojdiva na zajterk ker sem res zelo lačna in pozneje se bova pogovorili! "

Rosabell je vstala in jo prestrašeno gledala. Ne vem no, kaj ji je zadnje čase je pomislila Lauren. Pobrala se je in rekla:"Mislim, no, prideš ob 17.00 na pogovor na ploščad pri astronomskem stolpu? Lahko bi se malo pogovarjali..." Pretegnila se je in rekla:" Zdaj pa se grem umit. Počutim se kot mokra mačka. Ni prijetno, verjemi" Rosabell se je zahihitala. "Adijo..."

"Adijo" ji je zavpila čez ramo ter odšla do dnevne sobe.
Mislim, da se ji gnusim.

Loona je kot ponavadi zamišljeno hodila okoli. Naenkrat pa se je zavedala, da ni prišla v svoj dom na varno v svojo posteljo ampak v hodnik. Čudno je pomislila ponavadi pridem tja kamor si želim. No če pa sem že tukaj spodaj bi bilo pa vredno malo raziskati. Previdno je hodila po hodniku naprej, ko je pred baklo zagledala temno senco. Roko si je hitro postavila pred usta in se skrila za vogal. Senca pa je prišla čisto do nje in obstala pred njenimi nogami. To ni bila nobena senca ampak gospodična Norris. Sranje je pomislila edino, kar se mi lahko še pripeti je, da me tukaj zvečer ujame Filch. Medtem, ko je premišljevala je gospodična Norris že začela mijavkati. Hitro, Loona je stekla in njeni koraki so odmevali po samotnem hodniku.

Še preden je Loona pritekla do konca hodnika, se je silovito zaletela v nekega fanta. Trk je bil tako silovit, da je oba vrglo po tleh. Loona, ki ponavadi ni bila jezne narave je kar švignila pokonci in ga začela zmerjati. "Pa kaj ti je,me želiš ubiti ali kaj? " Tedaj pa so se na drugem koncu hodnika zaslišali podrsavajoči koraki, kakršne naredi le Filch. Loona je fanta potegnila za sabo in stekla sta naprej in se zatekla v neko učilnico. Loona je od fanta želela dobro pojasnilo, zakaj se je zaletel v njo. Toda fant je samo nekaj momljal. Hipoma pa se je Loona začela smejati. Smejala se je tako, da si jo solze tekle. Fant jo je samo debelo gledal, potem pa se je še on začel smejati." Ime mi je Loona,kako pa je tebi?" je Loona vprašala fanta...

Amic je hodil po hodniku ko se je naenkrat vanj zaletelo neko dekle.Izgubil je zavest.Ko se je zbudil je bil v neki učilnici in deklo mu jepovedalo kako ji je ime ter ga vprašalo za njegovo ime.Odgovoril ji je Ammmiiiccc(jeclja)sem.Kateri letnik si?V katerem domu si?DEkle je amicu pomagalo da je vstal ter mu odgovorila na njegova vprašanja...

Takrat se je razgovoril tudi fant, ki ji je povedal da mu je ime Ama. Vprašanja so se kar vsula iz njega zato je Loona začela potrpežljivo odgovarjati. "Hodim v tretji letnik in sem v Drznvraanu, kaj pa ti?" Pogovor se je nadaljeval...

Amic ji je rekel:Jaz sem 1. letnik in hodim v pihhpuf.Amic jo je še vprašal če ima fanta tar če je čistokrvna.

((poglej na zasebca!!!!!!!!))

"Nimam fanta" je odgovorila Loona "Vendar si ti malo premlad zame zato te moraš razočarati. Lahko pa sva vseeno prijatelja?"