Park

Sprehajanje po parku ni ravno spadalo med stvari, ki jih je Paulina rada počela. V ogledovanju dreves, posedanju na klopcah in strmenju proti prepovedanem gozdu in quidditch igrišču ni bilo nič zanimivega. Kaj šele nevarnega. Hodila je z rokami zakopanimi v svoj črni plašč, na glavo pa si je poveznila kapuco. Mogoče je želela s tem doseči, da je ne bi nihče prepoznal. Prav nič ji ni bilo do tega, da bi se ubadala z učitelji, še posebej ne s učiteljem obrambe, ki jo je danes špricala. Zakaj bi se morala sploh braniti proti črnim silam? Kot že stokrat pred tem, si je tudi zdaj zaželela, da bi hodila v Durmstang, ne pa na bradavičarko. Tam so se črne sile prav učili, tu pa so imeli samo bedno obrambo. Pomislila je na ocene, ki jih je dobila do zdaj, pri raznih esejih in spraševanju. Ena preseglo pričakovanja pri rastlinovju in 20 izjemnih pri ostalih predmetih. Stvari se ji ni bilo težko zapomniti. Dvakrat je prebrala učbenik, pa si je že zapomnila najpomembnejše stvari. Izgubljati časa pri urah ji sploh ni bilo potrebno. Še posebno pa ne pri obrambi.

Ozrla se je v nebo. Izza oblakov je plaho kukalo sonce. Paulini bi bilo vseeno, če ne bi. Oboževala je zimo in mraz in hude nevihte z velikimi nalivi, ni pa marala sonca. Bilo je vse preveč svetlo, lepo in toplo. Tri stvari, ki jih je Pauline prezirala še bolj kot svojo mamo in brata. Njena eno leto starejša brata, ki sta bila trenutno v šestem letniku gryfondoma. Sramotno je imeti v družini, sploh koga iz tistega groznega doma. V njem so bili sami slabiči, zaslepljeni s prijateljstvom in ljubeznijo in z vsemi ostalimi stvarmi, ki jih Pauline ni prenašala. Ko je njihov predstojnik prišel v dnevno sobo, da bi naredil popis tistih, ki bodo ostali na Bradavičarki se je ona javila prva.

V tistem trenutku, ko je premišljevala o vseh teh stvareh, je prispela do klopc. Pričakovala je, da bodo polne snega, tako kot vse prejšnje zime, vendar so bile počiščene in povsem primerne za sedenje. Sedla je na najbližjo in se nekoliko lenobno naslonila na naslonjalo. Iz torbe je privlekla pero in pergament. Čas da napiše esej za vedeževanje. Učbenika sploh ni potrebovala. Poleg učbenika je o snovi o kateri so se trenutno učili prebrala še nekaj drugih knjig. Natančno je vedela kaj bo napisala.

"Živjo" Pauline je glavo silovito obrnila v smer zvoka. Na klopci poleg sebe je zagledala Gryfondomovko. V mislih se je brcnila. Dejansko se je usedla zraven gryfondomovke. Očitno je izgubila še tisto malo pameti, kar jo je kadarkoli imela. Vseeno si je nadela enega njenih najbolj ledenih nasmehov. "Živjo. Kako lep dan kaj ne?" Zaničljivo se je ozrla v nebo. "To prijetno sonce..." Besedo sonce je še dodatno poudarila. "Tako prijetno je, da bi se najraje zaprla globoko pod zemljo, da mi ga ne bi bilo treba gledati. No, ja. Zakaj sploh klepetam o vremenu? To je izjemno ne pozorno od mene kaj ne?" Njen nasmeh je zdaj postal posmehljiv.

Isabelle se je sprehajala po zasneženem Bradavičarskem parku. Obstala je sredi parka in se zasanjano zazrla navzgor. Bilo je pozno popoldne in nebo so prekrivali sivkasti in turobni oblaki, med njimi pa so poplesavale drobne bele pikice, snežinke. Zima Belle ni bila ravno najljubši letni čas, a ji je bila všeč belina pokrajine in skrivnostnost. Z črnimi škornji je stopila naprej in že pri prvem koraku se ji je noga pogreznila globoko v sneg. Z daljšimi koraki je nekoliko nerodno prišla do z snegom pokrite klopce. Isabelle je izpod plašča potegnila palico, namerila v klopco in rekla:"Gorecis." Iz palice je bušnil majhen plamenček ognja, ki je v nekaj trenutkih stopil sneg. Zdaj je bila klopca v umazano rjavo-zeleni barvi. Belle je zopet namerila svojo palico v klopco in rekla:"Polirais." Zdaj je bila klopca suha in Belle se je, zadovoljna nad tem kar je naredila, usedla nanjo. Z roko si je popravila rahlo razmršene ognjeno rdeče lase in damsko prekrižala noge. Zazrla se je okoli. Nikjer ni bilo žive duše. Vsi učenci so čepeli v toplih dnevnih sobah svojih domov in se greli ob ognju.
Belle je za trenutek zaprla svoje oči, ki so bile prepredene z gostimi, temnimi trepalnicami. Nato je oči sunkovito odprla, saj je nekje zaslišala hojo po snegu. Zazrla se je skozi goste snežinke, ki so neustavljivo vse bolj padale na tla parka.

Megan ni vedela, kaj bi počela. Pozno popoldne se je odvijalo v tem dnevu, ki ji ni prav nič ugajal. Vsi so bili tečni in Megan jim ni ostala dolžna, da ne bi sikala nazaj. Tako je danes eni gryfondomki zalepila čingum v lase ter enemu pihpuffovcu zlila mrzlo vodo na glavo. Njeno telo se je ob misli na norčije začelo tresti, saj se Megan ni mogla otresti smeha. Prijela se je za trebuh in se komaj ukrotila glasnega smeha. S svojimi debelimi škornji je stopala po snegu in iskala s pogledom nekoga, ki bi se bil pripravljen pogovarjati. Seveda je bila pripravljena sklepati prijateljstva z učenci Drznvraana, ampak z nobenim drugim domom. No, mogoče bo zapeljevala fante iz Pihpuffa in Gryfondoma in se malce igrala z njimi, ampak punce ne pridejo v poštev! Tako si je mislila.
Torej, stopala je po snegu in morala kar malce paziti, kam stopi, saj so snežinke padale vse bolj na gosto. Megan se je nasmehnila. Pravzaprav, so ji bile snežinke všeč. In sneg tudi. Vsekakor pa ji niso bili po godu mrzli dnevi. Ampak sprehodi jo pomirjajo, torej, zakaj ne? Skrenila je z poti proti klopicam. Skozi goste snežinke je kmalu zagledala klopice. In uzrla osebo, ki je sedela na eni izmed njih. Mar niso mokre? Potem se je spomnila, da znajo čarati. Zahihitala se je. No, če pogledamo, sploh ni bila zlobna pri prijateljstvih. Samo do tistih ljudi, ki so ji šli na živce in tistih, ki jih je sovražila.
Osebi ni mogla določiti spola, a se je kmalu vidnost izboljšala in tako je Megan lahko razločila spol. Punca torej... Si je zašepetala in si nadela nasmešek. Čeprav ima njen plašč oznako spolzgada, zdaj sploh ni zgledala zlobna. Stopila je do punce in brez vprašanj prisedla. Na hitro je oplazila njen plašč. Drznvraan...to je dobro.

Isabelle je opazovala postavo, ki se je nenadoma pojavila sredi parka. Je to fant ali punca? je pomislila Belle in se vzravnala na klopci. Priprla je oči, a zaradi gostega meteža še vedno ni mogla razločiti, kdo ji prihaja nasproti.
Končno se je ta oseba dovolj približala. Punca je in to iz Spolzgada, je nekoliko nejevoljno pomislila Isabelle, ko je opazila znak Spolzgada na dekličinem plašču. Spolzgadovka se je približala Belle in brez vprašanj prisedla. Rose ni hotela biti nevljudna in jo soditi po domu, zato je z odločnim in jasnim glasom rekla:"Živjo. Moje ime je Isabelle. Nisem vedela, da bom še koga srečala zunaj v tem vremenu." Isabelle se je pozorno zazrla v neznankin obraz in njene poteze. Delovala je mirno in prijazno. Belle je vdihnila mrzel zimski zrak, da bi se umirila. A nekaj ji še vedno ni dalo miru pri tej punci.

Punca zraven nje, drznvraanka, je glasno in jasno pozdravila, tako, da je Megan kar treščil v glavo njen glas. Pogledala jo je s strani:''Oh, živijo. Isabelle? Me veseli.'' Je odvrnila in se sploh ni predstavila. Če bo neznanko, oziroma zdaj Isabelle zanimalo, kako ji je ime, bo že prašala. Pač ni navajena takšnega obnašanja kot tale zraven nje.
Prikimala je:''No...ja.'' Je dejala. Res ni vedela, kako bi lahko drugače odgovorila na takšno vprašanje? Bilo ji je dolgčas. Sploh se zna pogovarjati Isabelle? Odločila se je, da se bo predstavila.
''Megan Mathers, 1.letnik, Spolzgad.'' Je na kratko rekla in pogledala Isabelle direktno v oči. Če se bo izkazala za pametno, kot naj bi domnevali za drznvraance, bosta mogoče še prijateljici. Usedla se je po turško in se zazrla v njene oči. No, bo kakšen zanimiv pogovor? Resda se ni mogla vesti drugače, kot da gleda zviška nanjo. Tako so jo od zmeraj učili starši, drugače se ne zna obnašati. Mar je sama kriva?

Isabelle je pokimala na dekličin odgovor. "Lepo ime." je bilo vse, kar se je Belle lahko spomnila v tistem trenutku. Nato pa je hitro dodala:"Torej kaj rada počneš drugače? Nekako se mi zdi, da nisi ravno miren tip človeka." Rose kljub temu, da jo je Megan gledala zviška in kot, da bi bila popolnoma nora, ni umaknila pogleda. Vedela je, da nihče iz Spolzgada ne more biti preveč prijateljski.

Isabelle je pogled takrat preusmerila v jezero, ki je bilo večinoma zaledenelo, le nekje na drugi strani se je videla črna luknja v jezero. Je mogoče, da se kakšen norec zdajle kopa? je presenečeno pomislila Isabelle. Nato je zaslišala svoje ime in sunkovito je obrnila glavo nazaj k punci. "Oprosti." je zmedeno odgovorila in radovedno dodala:"Te mogoče zanima, kaj se dogaja na jezeru, kjer je luknja?"

''Jah...'' Je prikimala. Saj sama je vedela, da ne pozna besede 'hvala'. Pretkano se je nasmehnila, še vedno gledajoč Isabelle:''Ja, nisem miren tip, ne. Ampak, kaj, ko bi se sprva malce bolj spoznale, preden ti kaj več povem? Sicer pa, rada igram na kitaro ali klavir. Poslušam musiko, plavam...'' Je zamišljeno dodala in se zazrla proti jezeru. Takrat je tudi Isabelle pogled vrgla proti jezeru. Megan se je začela smejati. ''Prav možno, da se kakšen norec zdaj kopa, ja!'' Se je smejala, a vendar je bila možnost. ''Pa pojdiva pogledat.'' Je pomežiknila dekletu.
Vstala je in se pretegnila. Potem pa se je nič kaj hitro odpravila proti 'črni luknji'. Ko jo je Isabelle ujela, je začela:''Pravzaprav, mislim, da sem videla nekega fanta z tvojega doma iti tja. Mogoče se on kopa. Videla pa sem tudi punco. Samo da ne vem kakšnega doma je. Res me zanima, kaj delata.'' Se je nasmehnila Megan. Zdaj pa res sploh ni zgledala zlobna. Ali? Vsekakor se ji je zdelo, da ne, saj je vendar podedovala igralske sposobnosti in sposobnosti prikrivanja po mami. Pospešila je korak. Ne bi rada zamudila nobene akcije...ali pač?

[nadaljevanje z Ellen]

--------------------------------------------------------------------------------------------------------

Z roko v roki sta z Ellen prispeli v park. Če bi kdo ju pogledal na daleč, bi si mislili, da sta najboljši prijateljici. Smejali sta se in klepetali ves čas. Ko sta prišli na travo mimo nekih fantov iz spolzgada - starejših učencev - so tevi ju začeli ogledovati in ko sta šli mimo, so začeli žvižgati za njima. Megan se je sklonila k Ellen in ji šepnila:''Tele bova še lehako izkoriščali v našem domu.'' Pomežiknila je in po parku je spet zadonel njun smeh. Sladek smeh...ampak kako že pravijo? Če je zunanjost lepa in navidez sladka, bo notranjost hudobna in neusmiljena. In točno to sta bili Megan in Ellen. Sladki na videz in strupeni navznotraj. Usedli sta se na eno izmed klopic in opravljali.

Megan je Ellen postajala zelo všeč, saj ji je bila zelo podobna. Preprosto vedela je, da bosta še dobri prijateljici.

Ellen in Megan sta se sprehodili skozi park, nato pa sta se usedli na eno izmed mnogih klopc. Ellen se je razgledala naokoli in se ljubko nasmihala fantom, ki so se dejansko kar naprej sprehajali okoli Meg in Ell. "Kako neumni so." je rekla Ellen in se zadovoljno zasmejala. "Tako...naivni in neumni." je dodala in se zvito nasmehnila Megan.
Ellen si je ogledovala celoten park in s pogledom je iskala kakšnega fanta, ki bi ji bil všeč. Takrat je zagledala tistega neznanca, ki jo je poljubil v Veliki dvorani. Iskal je Adele, se je spomnila Ell in si samodejno popravila svoje lase, čeprav so bili še vedno čudoviti in brez napake. Sklonila se je k Megan in ji zašepetala:"Kaj pa tisti tamle? Je že zaseden?" Ustnice je privihala v nasmešek. Z elegantno kretnjo je dvignila roko in jo namerila v neznanca, ki se je naslanjal na drevo in pogledoval naokoli.

Fantje so se kar naprej sprehajali mimo njiju. Saj. Megan je pomežiknila proti Ellen:''Najbolj hudi mački sva, pa oprezajo za nama. Ampak na njihovo žalost sva tudi presneto pametni...proti njim.'' Zasmejali sta se.
Tudi Meg je iskala kakšnega fanta in pogled se ji je ustavil točno na tistem fantu, na katerega je pokazala Ell. Luke! Ji je srce kar malce poskočilo, a Meg je ohranila hladne izraz in pogledala v smer, kamor je z elegantno kretnjo pokazala Ell. Pogledala je proti Ell in ji tokrat namenila pogled 'on?'. Nasmehnila se je:''Njega kar pusti na miru. Adelin je. Čisto cel že ne, ampak njen je.'' Si je ošabno popravila lase. Od tistega dogodka v kopalnici Javkajoče Jane je Meg lahko čutila, da se ji Luke vseeno ne more upreti. Pomežiknila je proti Ell:''Že res, da ima Adele, ampak tudi meni se ne more upreti, zato sem si pač prisvojila tisti košček njega, ki sem ti prej omenila, da ni Adelin.'' Pogledovala je naokoli. ''Hej, poznaš Amica?'' Jo je naposled vprašala. Pokimala je potem pa zavila z očmi:''Tudi mene je zasledoval, dokler se nisva skregala. Ampak hej, veš, saj ni tako grd. Ampak totalka mi je šel na živce. Vendar ti nekaj predlagam. Zapleti se z njim. Ampak pazi, da se ne boš zaljubila vanj. Saj veš, kak je. Stalno ti sledi. Torej je pobožen kot kužek. Vse bo naredil. Splača se ti.'' Ji je svetovala Meg in se prav zlobno zasmejala:''Lahko mu boš ukazala karkoli in potem, ko bo on zašel v kazen, se boš ti lepo sprehajala po šoli.'' Ell se je strinjala z njo in z Meg sta se zasmejali. To bo odličen plan za mučenje Amica. ''Na koncu pa ga lahko pustiš. Revček, saj bo še strto srce imel!'' Spet sta se zasmejali, Meg pa je ošinila prelepo postavo pod drevesom in se ljubko nasmehnila. Tale fant bo pa še moj...

Ellen se je nasmehnila, ko ji je Megan pravila, kako je tisti fant Adelin in malo njen. Že dve punci se grebeta zanj, preprosto se moram vmešati zraven, je pomislila Ellen.

Ko je Megan omenila Amica, je Ell jezno zavila z očmi. "Oh, samo ne omenjaj mi tega cepca. Da ni grd? Prosim te! Izgleda kot prvošolček in še iz Pihpuffa je! Sorry, ampak od mene ne boš videla, da bi ga kdaj poljubila." Ellen se je napravila kot da bo bruhala. Megan jo je še vedno prepričevala, da bi se Ell splačalo in da bi ji Amic naposled le lahko nekako koristil. "To moram razmisliti. Poleg tega pa NIKOLI ne bi izbrala fanta iz Pihpuffa. Ti so najslabši." je zmajala z glavo Ellen. "Ljubim fante, a tega trola..." Stresla je z lasmi in si popravila majčko.
Ell je znova pričela opazovati fante in pogled se ji je nekajkrat ustavil na 'Adelinem fantu'. Ellen si je z jezikom obliznila spodnjo ustnico, nato pa pogledala Megan. Ta je kot zasanjala z zlobnim nasmeškom na obrazu, opazovala fanta pod drevesom.

''Torej, te opozarjam. Da se ne umešavaš. Resno mislim.'' Glavo je nagnila nazaj in prasnila v smeh. Potem pa je zagledala enega fanta izmed tiste skupine žvižgajočih fantov. Brcnila je Ell:''Hej, tisti te opazuje.'' Je skomignila in pokazala na najlepšega fanta tiste skupine, ki je gledal proti Ell. Nasmehnila se je k Ell in ji pomežiknila:''Pojdi raje tistega napadati. Luke bo moj prej ko slej.'' V njenih očeh se je prižgal ogenj. Zato se ga raje ne dotikaj, ko ti je življenje drago. Tvoji starši te ne morejo nič naučiti kot me je naučil sam Lord Mrlakenstein. Vendarle se je dekle poleg nje ozrlo nazaj in nekaj spogledavalo s tistim fantom iz spolzgada. Meg je prhnila in spet pogledala proti fantu pod drevesom. Ta je zdaj gledal proti njima in se nasmihal. Opazil naju je. Too late. si je mislila Meg in pogledala Ellen. Naenkrat se je Meg ustrašila svoje nove prijateljice. Čisto se je slinila in se noro spogledovala z tistim fantom iz skupine spolzgadovcev. Gosh, ti pa res hitro napadeš fante. si je mislila Meg. Svojo tehniko počasnelosti ohranja zase.
Pogledala je proti Ell spet. Ta gos zna bit nevarna zame in Adele. Mislim, da moram povedati Adele. Narediti moram vse, da ločim Adele in Luka, potem pa odgnati še to vsiljivko. Namrdnila se je in spet pogledala po Luku. Videla je, da prihaja. Ell, ki se je še kar naprej slinila, je porinila proti koncu klopice in tako za vsak slučaj naredila prostor za Luka. Vedela je, da se bo usedel zraven nje. In čene, mu bo to nakazala.

[Luke bodi pridn fantek in ubogi :D ]

Vse gre kot po načrtu, je razmišljala Ellen, ki je fejkala in se napravljala, da se je spogledovala z tistim grozljivim spolzgadovcem, ki ji ni bil niti malo všeč. Kot je Ell pričakovala, je fant, ki je stal pod drevesom oziroma Luke, kot je izvedela od Megan, zagledal Megan in se odločil, da pride k njej. Pravtako je Ellen predvidevala že vnaprej, da jo bo Meg potisnila proti koncu klopi. Tako reagira vsaka trapica, ki hoče osvojiti fanta. Znebiti se konkurence.
Ellen se je pripravila. Nadela si je najlepši nasmešek na obraz in čakala, da prispe Luke k Megan. Medtem ji je spolzagovec že 'poslal' poljubček in Ellen se je napravila, da ga je ujela. Čeprav se je v resnici komaj zadrževala, da ni prasnila v smeh. Kako neumni ste še lahko, je pomislila, takrat pa zaslišala fantovski glas. Lase si je vrgla nazaj in damsko prekrižala noge ter se obrnila proti Megan in Luku. Na njenem obrazu pa je še vedno počival tisti srčkan in ljubek nasmešek.

Saj vem, da si pametna in si vse to predvidevala... je zavzdihnila v mislih Meg. Mar res vse punce mislijo, da je tako nespametna? Nazadnje je vendarle najpametnejša v Spolzgadu. Tako ji je rekel Klobuk Izbiruh. In to bo obdržalo se, kajne? Stisnila je pesti in zaprla oči. Veš kaj, Meg. Lepo se odstrani od tu, preden ti živci popustijo. Elegantno je vstala. Luke je bil oddaljen le še par metrov. Odvihrala je do njega in pustila Ell samo. Hotela je odvihrati mimo njega, a je začutila njegovo roko, ki jo je ustavila. Vrnila mu je pogled v oči. Nekaj časa po tem, ko ji je postavil vprašanje, ga je le gledala z gnusom - čeprav je bil to gnus do Ellene izbire - potem pa rahlo popustila moč, s katero se je hotela iztrgati Luku. ''Veš kaj...'' Naredila je premor. Kaj pa zdaj, trapa? Mu boš kar na lepo povedala, da si ljubosumna? NIKOLI! Ji je zavreščal glas v glavi in Meg je stresla z lasmi in ponovno pogledala Luka v oči in nadaljevala svoj stavek:''Pozabi. Ni mi do tega, da bi...izdajala svoja čustva. Pojdi tja. Čaka te tvoja nova prijateljica, ki se bo, takoj, ko se boš usedel zraven, začela sliniti po tebi. Samo poglej njen nasmešek. Ti kaj pove? Ne? Pove ti, da se bo takoj začela osvajalsko obnašati čim prideš v njeno bližino. Zakaj ti sploh pravim to?!'' V očeh so se ji nabrale solze in Meg bi skoraj izburhnila svoja čustva. Vendar ji je uspelo zadržati. Potem je pogled vrgla nekam drugam in uživala ob tem, kako je Lukova roka predajala toplino njeni. Potem je pogoltnila solze dol in se spet zazrla mu v oči:''Samo...spusti me in pojdi k njej.'' Je potiho prosila in pogledala v tla. Komaj je začutila, da Lukov prijem popušča, se mu je iztrgala in počasi odšla proti nekam, kjer je ne bo nobeden motil. Vsaj tako je mislila...

Brez besed se je sprehajal po parku in medtem glasno zehal. Pot mu je tekel pod prekleto srajco in besno jo je preklinjal. "Butasta, jebena srajca." Ozrl se je naokoli, potem pa zagledal Megan. Počasi, korak za korakom se je napotil k njej in si medtem vlekel srajco prek glave. Njegovo telo je hvaležno zajelo zrak, ko so mulekule prehajale skozi vroče telo. Megan je v naslednjem trenutku vstala in odvihrala mimo njega. "Ej, počakaj!" je rekel in jo potegnil za roko nazaj. "Kaj ti je?" Nekoliko se je namrščil obrvi so se spustile le za kakšen milimeter in zrla sta si v oči.

"Megan! Dobro veš da pripadam Adele. Ne morem... Ne gledam po drugih puncah če sem v vezi!" jo je zavrnil z nejevoljo. "Ne grem k njej, dammit!" je jezno rekel. "Pa kaj vam dekletom ni jasno?" Kaj tem kuram ni jasno? Če sem v vezi, prekleto!
Prijem je počasi popuščal in pustil je, da je odšla.

((Pojdi ti za njo, Ellen :D Prosim?))

Ellen je opazila, da jo je Megan razbrala. Ko se je dvignila in odvihrala proti Luku, je Ell ostala sama na klopci. Z zanimanjem je opazovala dogajanje med Lukom in Meg. Ljubezen je neumna in naivna, so se ji misli pognale skozi glavo. Megan je že padla pod njo, kar se meni ne more zgoditi. Veselo se je nasmehnila, saj jo je bolečina in obup drugih radostila. Glavo je nagnila nazaj in zaprla oči. Pustila je še zadnjim sončnim žarkom, da so ji odplazili njeno lepo telo in svetleč obraz. Ko je zopet odprla oči, je tam stal le še Luke, ki jo je opazoval. Ellen so se ustnice privihale v lep nasmešek, a je vedela, da niti podrazno ne bo prišel do nje. Ko si je z jezikom zapeljivo obliznila ustnice, se je Luke obrnil in odšel za Meg. Ell se je zadovoljno zakrohotala. Pogled pa ji je odtaval po parku. Sami izrodki in brezkrvneži, je pomislila in v očeh se ji je prižgal divji bes po mučenju.

Nekaj fantov se ji je pričelo približevati in ji žvižgati, a Ellen jih je vse ignorirala. Vstala je in si lase elegantno popravila. Nato se je odpravil za Lukom in Meg. "Vem, da me nočeš tam." je sama sebe rekla Ell. "A postala bom tvoja najhujša sovražnica." Z zobmi je poiskala spodnjo ustnico in jo pričela gristi, medtem pa je odmikala košate veje dreves in se prebijala naprej. Sploh ni vedela kam gre in po resnici povedano ni vedela, kje sta Luke ali Meg. Zato se je po nekaj minutnem tavanju obrnila in odšla nazaj v park.

[je tole okj, Meg? ne da se mi več spreminjat. ((:]

Harmiona je prišla v park in se sprehajala po njem , ter občudovala razne cvetlice in drevesa .
Nobenega ni opazila ter se s časom usedla na klopco ter iz torbice je uzela veliko knjigo o urokih . Tako je pričela brati in poskušala razne uroke , katere še ni znala . Tedaj se ji je en urok ponesrečil in namesto , da bi trava postala zelena jo je spremenila v rdečo bravo . Pričela se je smejati in probala travo nazaj spremeniti v zeleno . Čez nekaj časa ji je to res ratalo in bila je cela vesela . Tako je vadila naprej uroke in vsake tolko cajta pogledala naokoli če katerega učenca opazi . Zamislila si je in si predstavljala kakša bo ko bo velika . >> Upam da bom katerega od učencev na hogwarts-u spoznala << si je rekla sama pri sebi ter naprej brala knjigo z uroki . Še vedno je gledala naokoli če bo koga videla vendar nobenega ni bilo . Kasneje je pospravila svojo knjigo ter uzela kjnigo o raznih živalih ter jo začela prebirati . Včasih se je zasmejala saj je bila katera stvar smešna .

Draco se je prikazal z mračno sunkovito čarovnijo,ki se je odvijala zelo hitro.Pogledal je na desno in levo stran.Zamislil se je in se začel sprehajati po dolgi poti v parku.Razmišljal je o raznih stvareh,seveda največkrat je pomislil na svojo revno družino.Njegova družina je bila Pure-blood,torej čistokrvna družina.Oče mu je umrl pri 5 letih.naprje pa je zanjga skrbela čudovita mama Patricia.Za njega si je zmeraj uzela čas.Razmišljal je še samo o tem.ni imel enostavno časa za ostale čudovite stvari.seveda da ne.saj se mu nikoli ni dobena lepa stvar zgodila razen družina.Bil je izbran seveda prvo kot Jedec Smrti.tega se je branil in poslušal gospodove namene vendar jih ni čisto prav upošteval. Nikoli ni bil morilec,seveda nikoli tudi ni hotel biti.Še vedno je razmišljal o tem in se sprehajal.
Seveda naenkrat mu je prekipela iskrica.Zazdelo se mu je vse čudno kot da je kdo z njim v parku.prvo je mislil da ga kdo zasleduje , vendar se je motil.Zagledau je Ellen in Harmiono.
Obnašal se je kot da ju ni videl in se dalje normalno sprehajal po temni poti.

Harmiona je še vedno prebirala knjigo ter se zraven smejala . Pogledala je na okoli in kar naenkrat je zagledala Dracota . Hotela je iti do njega vendar si tega ni upala , saj je bila nova na Hogwartsu in je bila še sramežljiva . Zato je brala naprej knjigo ter vsake toliko časa pogledala Dracota saj se ji je zdel lušen . Tako se je sčasoma odločila da bo šla do njega . Vstala je ter odša do njega . >> Hey . My name is Harmione . And what's your name ? << . Se mu nasmehnem , in ga pogledam v njegove lepe modre, svetlikajoče , oči .

Draco je še zmeraj razmišljal o svoji nedavni preteklosti.Pogledal je naokoli in se ozrl v eno drevo. Ko je prišla Harmonie se je zagledal vanjo in jo pogledal.Nasmehnil se ji je in ji dal svojo suho roko.>>Hey Beautiful i˙m Draco.<< sramežljivo se ji je nasmehnil in ji pomežiknil.>>You are from Slytherin?<< Jo je vprašal in jo upajoče pogledal.

>> Nice to meet ya , Draco << se mu nasmehnem ter mu sežem u roko . >> No i'm not from Slytherin , I'm from Gryffindor << Se mu še 1x nasmehnem . >> Are you new here ? << Ga pogledam , ter si ga ogledujem .

Se ji važno nasmehne in se rokujeta.>>Um Nice i think... I`m from Slytherin.<<Pogledal jo je v oči in potem naokoli.>>yeah sure i just came and its fabulus here<< Pravzapral mu je bila ušeč vendar si tega ni upal povedati.saj je bil Slytherin in se mora sprijazniti z tem.

>> Oh nice << pogledam na okoli . Harmione je Draco zelo všeč vendar si mu tega seveda ni upala povedati saj je bila sramežljiva in bila je 100 % da ona njemu ni všeč . >> yeah it is << >> Torej , kaj greva delat ? << Harmione postane dolgčas , zato se odloči da se bo z Dracotom malo poigrala . Iz žepa vzame palico ter izreče urok , in Dracotu pričara rdeče lase . Začela se je režati na ves glas in mu rekla ; >> Sej rdeči lasi ti kr pristajajo << Še vedno se je režalaa kot zmešana in gledala naokoli , če opazi še kakega učenca ali usaj prefesorja . >> In že poznaš kakega profesorja ali katerega drugega učenca ?<< Pogledala ga je ter začela z palico vihteti naokoli . Izrekla je urok in pričarala je ptička , kateri ji je prišel na roko .Nekaj časa ga je imela na roki , kasneje ga je pa spustila .

Draco jo je sumljivo pogledal in takoj vedel kaj ima za bregom. >>ha-ha very funny -.-<<se je pošalil in zavil z očmi.Odčaral si je rdeče dolge lase in si pričaral nazaj svoje blontne lase podobnemu očetovim.>>ne,samo tebe zdaj , drugače pa dobenega učitelja ali učetljico še nisem spoznal<<je srednje prijazno rekel in se nasmehnil.Pogledal je naokoli in postalo je že prav mračno.Spomnil se je dogodkov ki mu je proipovedoval oče o nečistokrvnih čarovnikih.Mimogrede jo je vprašal.>>are you a mudblood?.just asking.<<

>> Yes it is << se je začela smejat . >> Jaz sem tudi samo tebe spoznala << se mu je nasmehnila . >> yes i am , why ? << ga je sumljivo pogledala o.o . xd

Zavil je z očmi in jo pogledal >>well , then i will not talk to you -.-<< >>i just talk to pure blood wizards ..<<Ji je grobo odgovoril in izginil kot senca ki izgine ponoči.

Harmione ga je grdo pogledala ko je to slišala in rekla : >> okaj then -.- << . . in izginla je s palico v roki .

Paige se je sprehajala po parku. Ravnokar je zaključila s poukom in preostanek dneva se je nameravala predajati sončnim žarkom. Odložila je torbo, iz žepa potegnila palico in se začela igrati z njo. Zapihal je veteri in iz drevesa je padlo nekaj lističev na Paigin obraz. Nasmehnila se je in jih odpihnila stran. Videla je nekaj učencev, ki so se smejali in pogovarjali, ponekod so posedali zaljubljenci in se držali se roke. Samo Paige je bila sama. Ne, počakaj. Iz šole se je pravkar prikazala neka črnolaska. Namenila se je v park. Paige jo je pozorno opazovala. Očitno je črnolaska to opazila, kajti namenila se je naravnost proti Paige. Paige se je nasmehnila in si popravila lase. "Živjo!" je pozdravila.
((Ellen, bi izvolila?? ::)))