Pri Treh metlah

Če je Alex ne bi tako vlekel, bi se Tanya morda še nekaj časa obirala po trgovinah, a pri njenem bratu to ni mogoče. "Ja, no" mu je jezno zamrmrala, ko jo je potisnil na stol, in Aurin prav tako. Sam je stopil do pulta, vzel tri maslenuške in vsakemu dal enega. "Hvala" mu je zamrmrala, in si ob toplem vrčku pogrela roke. Zunaj je bilo precej mrzlo, v gostilni pa precej toplo. "Aur, glede tistega prej: vem, kaj znaš narediti, in iskreno upam, da ti bo uspelo." Toplo se ji je nasmehnila.

Aurin je ubogljivo sledila Alexu, ravno nasprotno od Tanye, ki se je skoraj izpulila iz njegovega močnega prijema.
"Hvala," je tiho rekla, ko jima je prinesel maslenušek, nato pa nadaljevala proti Tanyi: "Jaz tudi upam da mi uspe. Nisem človek, ki hitro obupa." namenila ji je režeč nasmeh in srknila požirek maslenuška. Opazovala je naokoli in komaj sedaj opazila, da je gostilna nabito pola. Veliko obrazov je poznala, nekatere pa je prvič videla. In tam, čisto zadaj v kotu, je zagledala nekoga, ob katerem so se ji ponavadi prebudili vsi metuljčki v trebuhu, zdaj pa je čutila le sovražtvo in neizmerno željo, da bi spravila tisti ogaben sluzast nasmešek z obraza. Bil je Jacob, ki se je slinil okrog nekega dekleta. Oh, celo poljubila sta se. Aurin se je skoraj razpočila. Jezno je vstala in se z odločnimi koraki odpravila do njega. Ustavila se je točno pred njim, a je ni opazil. Eno roko je postavila na bok in ga z osladnim glasom poklicala. Še z nasmeškom se je obrnil in onemel.
"Aurin, nisem te pričakoval...jaz..."
"Posvečaš čas svoji preljubi punci, ki jo imaš zelo rad, da. Prihrani pravljice za koga drugega." Prisolila mu je tako klofuto, da še sama ni vedela, da zmore tako udariti. Sunkovito se je obrnila in odšla nazaj do mize, kjer sta bila Alex in Tanya.
"Tako, pa sem opravila," je rekla zmagoslavno. Hotela je zajokati, a ni hotela pokazati, kako ji je hudo. Po licu ji je zdrsnila majhna solza. Obrisala si jo je in globoko vdihnila.

Luka je vstopil in pogledal po gostilni ter zagledal Aurin, ki je dobesedno pritisnila klofuto Jacobu, ki se je pred tem poljubljal z nekatero drugo punco... Videl je Tanyo jo pozdravil in objel... "O, živjo Tanya" se je nasmehnil. Ni vedel o čem bi se pogovarjal zato je opazoval Aurin kako se je jezno in zmagoslavno vrnila.

Iztrgala se je Alexu in stekla za Aurin. Videla je Jacoba, ki se je poljubljal z dekletom, ter mu še sama pritisnila klofuto. "Očitno nisi nič boljši od Deana" mu je zaničljivo dejala. ga še pohodila, in skupaj z Aurin odšla do mize, kjer je Aurin stekla po licu solza. "Aur, zaradi takega cepca se ne vznemirjaj. Resno mislim. Očitno imajo fantje nekaj proti nam..." Vstopil je tudi Luke in Tanya mu je vrnila objem. Naenkrat so se odprla vrata, in skoznje je prišel Dean. Tanya se je delala da ga ne vidi, dokler ni pristopil do njihove mize, se odkašljal Tan se je hočeš nočeš obrnila. "Ja??" se je hladno pozanimala. "Oprosti, imamo pomembnejše delo kot da se ukvarjamo z lažnivci." Obrnila se je stran, in Dean je sedel na stol zraven nje. Alex pa je vstal. "Povedala ti je že, da ne želi imeti nobenega opravka več z tabo" je zrohnel na Deana, ki je prav tako vstal. "Vso pravico imam, da se pogovorim z njo, saj je moja bivša. In želel sem ji pojasniti, zakaj se je to zgodilo. Ali mi kdo to prepoveduje??" "Jaz!" mu je ostro rekel Alex, odrinil stol in se napotil k Deanu.

"In jaz" se je zakrohotal Luka in pristopil do Deana. Pogledal je Alexa in rekel. "Ti imej desno jaz bom pa imel levo." Tako sta oba zamahnila roke in 'počila' Deana po obrazu, da se je zgrudil po tleh..........

Tanya je kriče planila pokonci. "Ma kaj je z vama? Kaj če vaju vržejo z šole?" Sklonila se je k Deanu in izvlekla palico. Iz nosa mu je krekla kri. Očitno je bil v nezavesti, saj se ni niti zdrznil, ko ga je ne ravno nežno, sunila z nogo v rebra. "Kaj pa zdaj?" je zaječala. "Emm... Evo, pa imata!" Skozi vrata je stopila profesorica McHudurra, ki je z hitrimi koraki prišla do njih. "KAJ PA JE Z VAMI? ZATO BOM GRYFONDOMU ODBILA 100 TOČK! Zelo sem razočarana, gospodič Bell in gospodič Speed, in kazni se gotovo ne bosta izmuznila. Sedaj pa za mano." Tanya je vstala. "Jaz sem kriva, profesorica McHuddura" je rekla in se stisnila k bratu. "No, pravzaprav Dean. Povedala sem mu že, naj me pusti pri miru, a kar naprej sili vame." McHuddurova jo je malce grdo pogledala, nato pa pogledala še vedno ležečega Deana, zamahnila z palico, in ga na nosilih odvedla iz gostilne. "Sreča" je zamrmrala in sedla bratu na kolena.

Luka je počakal da je profesorica odhitela ven nato pa "Hahahahahahaha" se je režal. "To je bilo za posnet" ...

Jezno ga je premerila. "Za posnet bi bilo, če bi vaju vrgli iz šole" mu je jezno zabrusila. Alex je zavil z očmi. "Alex, resno mislim. Starša bi bila zelo..." "Razočarana" jo je dopolnil. "Vem." "In kot sta slišala... Kazen bosta imela" je nadaljevala in se naslonila na brata.

"Pa da vidimo kaj je. Greva vprašat." in s Alexom sta odšla...

Luka se je čudil zakaj mu je sedela na kolenih če pa je že toliko stara. To mu je bilo izjemno smešno
tako da se je komaj zadržal smeha in včasih mu je ušel kakšen krohot tako da so se vsi čudili. "Ups"

Tanya je malce preučevala Luketovo obrazno mimiko, in še sama planila v smeh. "Saj vem, da je smešno videti" se je zahihitala in planila pokonci, saj je nekdo odprl vrata in skoznje je je zavel mrzel veter. Stresla se je in si na glavo poveznila kapuco. "Sranje, je mrzlo" je sočno zaklela in sedla na stol ob peči, v kateri je oktobru navkljub, plapolal ogenj. "Je že bolje" je zamrmrala in dala roke v žep.

Aurin je bila takoj malce boljše volje, ko je videla, da so prijatelji na njeni strani. Prihod Deana pa je bil pika na i. Hotela je obračunati z njim, ampak sta jo Alex in Luka prehitela. Skoraj se je glasno zakrohotala, a še dobro da tega ni storila, saj je že v naslednjem trenutku skozi vrata prisopihala Mc Hudurra. Bila je zelo razjarjena, skoraj si je že predstavljala, kako se iz njenega nosu in ušes kadi dim. Ob tej misli se je rahlo namuznila. K sreči so jo vsi odnesli brez posledic.
Pridružila se je Luku, ki se je krohotal Tanyi. Leto mlajša prijateljica je namreč sedela na kolenih starjšega brata. Ni mogla iz svoje kože zato ju je začela zbadati: "Oh, kako sta lušna. Zdaj ti pa ne gre več na živce tvoj nagajivi bratec, ha?"
Tanya je čez nekaj trenutkov vstala in Aurin se ji je pridružila pri peči. Tudi ona ni bila ravno oseba, ki bi ji bilo vedno vroče. Še v neznanski vročini sredi poletja jo je včasih zeblo.
"Zakaj Summer ni nič več z nami?" je tiho vprašala Tanyo in se zagledala v plamene.

Zahihitala se je Aurin, ki je dala nadvse zbadujočo pripombo. "Će je kakšen primer, da se lahko obujajo spomini, sem takoj za" je na hitro povedala in se še bolj stisnila k peči. "Joj, je mrzlo" je še dodala in srknila požirek maslenuška.

"No, glejte lahko zanetim ogenj v sobi da bo toplejši za ta čas pa nas teleportiram v sobo toplote v vesolju... Kdo je za? Aha, in ne zmanjka ti zraka, ker je soba zračna. Skozi okna pa lahko gledaš galaksije." se je prijazno nasmehnil Luka.

((ok em zdaj kdo prvi napiše naj napiše da se strinjate da nas potem prenesem :D Lp :D ))

((Lukiiiiii spoki na fb ))

Tanya se je zazrla v Luka. "Kako?" je zavila z očmi in se stisnila še tesneje k peči. "Glej Jacoba" je zaničljivo rekla in pokazala na Aurininega bivšega. "Sedaj se lahko čaka samo na to, da bo še Cedric pustil Summer in smo vsi v kompletu" je zamrmrala. "Res ne vem, rekla je, da bo prišla" je žalostno zamrmrala.

"Huh? Kam nas bi prestavil? Kako to deluje?" se je začudeno zazrla v Luka.
"Ah pusti ga pri miru," je čez nekaj časa tiho dejala Tanyi, "zgleda da mi fantje niso namenjeni. Upam, da se Summer to ne zgodi. Cedric ni tak. Ampak saj si tudi za Jacoba ne bi mislila."
Podprla si je glavo in se zamislila. Tako je ždela nekaj časa. Ničesar ni slišala kljub hrupu, ki je bil v gostilni.

"Okej, torej predvidevam da se vsi strinjate... Če sem natančen v med dimenzijski prostor, torej prostor med vesolji..." je še dodal ko so ga vsi čudno pogledali... "No, dobro. Pa dajmo!" se je zasmejal. "Malce dolg urok ampak je super. Prostor je topel ali hladen odvisno kako izgovoriš urok. Med toplim in hladnim se razlikuje le po zadnjih dveh besedah. Torej za toplo. Juhuu. Aha in ne poskušajte tega uroka prosim, ker te lahko ubije, če nimaš izkušenj, torej vas bi ubilo" se je zakrohotal. "Ok. Vidara Val Di Kuroso Spacus - tenicius baremi! La Brisingr!" Vse okoli njih se je začelo vrteti in spreminjati barve. Aurin je padla v nezavest med urokom zaradi prevelikega pritiska, ostalim pa je bilo slabo. Alex je celo bruhal. Slišal se je glasem pok kot pri veliki bombi in pristali so v prostoru... Bil je velik, topel in vse okoli sebe si videl galaksije in planete............... "Pa smo tukaj!" se je zasmejal Luka.

Skoraj je padla po tleh ob slabosti, ki jo je obšla. "Prekleto" je sočno zaklela in se držala za glavo. Naenkrat je začutila tla pod nogami, in že je mislila, da se je Luketov urok ponesrečil, a ko se je ozrla naokrog je videla le planete in zvezde. "Krasno je" je zamrmrala bolj sama sebi kot pa drugim in se ozrla k prijateljem. "Alex in Aurin!" je zaječala in stekla do Aurin, ter jo nežno oklofutala, da bi prišla k sebi. "Vse v redu?" se je pozanimala in odhitela še do Alexa. "Alex" je tiho zamrmrala in njen brat je slabotno dvignil pogled. "Saj bo bolje" ga je potolažila in objela.

Že ko je Luka začel izgovarjati urok, se Aurin ni ravno dobro počutila. Malce se ji je vrtelo, verjetno zaradi prejšnjih dogodkov. Razmišljala je, kako naj bi izgledal tale meddimenzijski prostor in čakala, kdaj jih bo teleportiralo. Poslušala je zvoke okoli sebe, vendar je bilo vse tiho.
Je šlo mogoče kaj narobe? Je mene teleportiralo drugam?
Nenadoma je začutila nežno stresanje. Nekdo jo je klical. Hotela je odpreti oči, vendar jih ni mogla. Začela je globoko dihati in panično razmišljati, kaj se ji je zgodilo. Preučila je vse možno, od smrti do kome, ni pa si mislila, da je verjetno samo omedlela.

Ko so pristali je Luka pogledal po prostoru. Vedno znova je prelepo razen da tokrat vidi zelenega Alexa, ki je cel omotičen od bruhanja. Šlo mu je na smeh a se je zadržal. Pogledal je na drugo stran in videl Aurin s še vedno zaprtimi očmi. Mislil je že da je kaj narobe, a je takoj videl drugače ko se je s Tanyinimi klofutami zbudila. Vsi so stali in občudovali med dimenzijski prostor. Luka je spregovoril. "Ah, pozabil sem vam povedati, da ima tako mogočna teleportacija stranske učinke. Če si šibek lahko ostaneš brez prsta ali členka ali česa podobnega ampak s pravilnimi napoji in uroki gre vse popravit. Če pa je tisti, ki izvede urok šibek ga ubije kot sem že povedal prej. Torej vsi poglejte, če vam manjka bilo kaj..." je resno pogledal. "Ta soba ti da inspiracijo, če kdaj želite kaj pisati ali pa bilo kaj domišljijskega mi povejte, da vas pripeljem sem. Tukaj bomo ostali 5min lahko pa tudi več, če želite. Hvala za prijazno izbiro čarobnega letališča Luka Speed. Glasujte za nas!" se je zarežal...

"In nisi mogel prej povedati!" se je razburila in se delala, kot da je tisto brez prsta ali členka ali kakšne druge stvari čisto normalno, a je na skrivaj vseeno pogledala. "Vredu sem" je zadirčno odgovorila in še malce oklofutala Aurin. "Luka, bilo bi nadvse zaželjeno da bi pomagal!" mu je sarkastično rekla in nakazala na Alexa. "Haha ja, glasovali bomo" je še dodala in se spet posvetila prijateljici.

"Hh" se je zasmejal. "Vau Aurin pa bo imela rdeča lica hah" se je režal Luka in izzival Alexa ko še mu je naprej šlo na bruhanje.,,,

Zazrla se je v Luketa. "Kako si lahko takšen?" je izbruhnila in prekrižala roke na prsih. "Takoj nas spravi nazaj!" je zahtevala. "Ti si zaradi mene lahko tukaj, ampak ne vidiš kakšna sta? Cela boga. Takoj sem rekla!" je zavpila, ko se Luka ni zganil. "T A K O J!" Mu je še vsa razjarjena črkovala in grdo gledala v svet-no, med-dimenzijski prostor.

"To je ta trenutek seveda nemogoče." je rekel. "Če potujemo zdaj ko nista v redu potem lahko umreta ali izgubita roko, nogo ali kaj podobnega. Povej ko bodo dobro. Uporabi palico kot klic in sporoči. Prevoz sporočila traja 15min. See ya then." se je zasmejal in izginil....

Iz palice: brez skrbi kmalu bom nazaj.

"Luka!" je besna zakričala. "Očitno je med nama konec." je še sama pri sebi zamrmrala in prekrižala roke na prsih.

Aurin je nenadoma globoko zajela sapo in se prebudila. Lica so jo neznansko bolela in nikakor ni mogla vstati. "K....kje sem?" je zmedeno vprašala. Zazrla se je naokoli in zagledala besno Tanyo in Alexa, ki je bil čisto bled. "Pri sami merlinovi bradi, kaj se je pa zgodilo?" Tekla je k Alexu in mu pomagala vstati, saj sam ni mogel. Seveda je imela tudi sama malce težav, ampak je zmogla. Oprla sta se eden na drugega in gledala, zakaj je Tanya tako besna.
"Saj res. Kje je pa Luka? Kako bomo prišli nazaj, če ga ni? Kaj se dogaja?"

Pogledala je, kam jih je sploh prestavuil. Prostor je bil neznansko čuden, poleg vsega pa je imel še nenavaden vonj. In malce je pihalo, kar je bilo za prostor, kjer ni bilo nikoder videti nobenega odprtega okna ali špranje, malce čudno.
Sočutno je pogledala Alexa, ki si še vedno ni opomogel.
"Bo šlo?" ga je vprašala.

Luka se je teleportiral nazaj k treh metlam in opazil da postaja vedno bolj toplo tako da se bodo lahko vrnili. "Juhuuu." je bil vesel. Še enkrat je izrekel urok in se teleportiral nazaj v prostor med vesolji. "Okej sem nazaj. Tam je že bolj toplo tako da se bomo lahko vrnili... "Povejta ko bosta boljše. O Aurin dobrodošla med budne." se je zasmejal izrekel urok astronavta in se teleportiral ven iz prostora v vesolje pred njimi tako da so ga lahko videli. Začel jim je veselo mahat in v bližini njih raziskovati vesolje...

Od jeze je odprla usta da bi zakričala, a takrat je Luka 'odpotoval v vesolje'. Z palico je zamahnila, da so se izkazale besede. "Luka, med nama je konec. Kako si lahko tako nesramen, da se jima smejiš? Takoj nas odpelji nazaj. Pri priči!" Jezno je zacepetala z nogami in čakala.

Luka je zagledal besede iz Tanyine palice in zgrabil ga je šok. "Kaj je z njo?" Teleportiral se je nazaj in zakričal. "Aulian Sarumi Returnooooooooooooooooooo!!!!!!!!!!!!!!!!!!" Spet so bili pri treh metlah in Luka je odhitel ven nazaj proti Hogwartsu. "Čao!" je rekel in nato dodal. "Namenjeno je bilo Alexu in Aurin." Mežiknil je se zasmejal in odšel.

Luka jih je teleportiral nazaj in Tanya je opazovala pristanek, ter Luketa, ko je odšel skozi vrata. Le ta so se zaloputnila, in Tan je v glavi čutila čudno omotico. Postalo ji je slabo, in nezavestna se je zgrudila po tleh.

Luka je hodil pred gostilno in razmišljal. Nato se je dokončno odločil in se odpravil proti šoli.