Gringott

Zunaj je bilo deževno vreme in Tanya je bila presrečna. Vedno je raje imela mrak in dež, kot pa sonce in vročino. Tako je tudi njeno razpoloženje. Kadar je bil dež, je bila Tanya židane volje, in kadar je sijalo sonce, je bila vsa zadirčna in nesramna. Ravno je stopila v banko ter stopila do prvega goblina. "Ojla!" ga je pozdravila. "Lepo vreme imamo, kajne? Meni je dež zelo všeč, in tebi sigurno tudi. Saj je to res, kajne?" Goblin jo je začudeno in grdo pogledal in zadovoljno se mu je nasmehnila. "Ja, znam te spraviti v smeh, kajne,?" Čeprav se goblin ni niti malo smejal, a Tanya se ni menila za to. "Kako lepo se lahko imama, kajne?" Goblin je poblisknil z očmi in vstal. "Povej številko sefa, in da se mi čimprej spraviš stran od tod!" je zadirčno rekel in Tan ga je jezno pogledala. "Prav, pa naj bo po tvojem. Čeprav, veš, sem jaz želela biti tvoja prijateljica. A če si stara tečnoba pa nič. 427!" Odpeljal jo je naprej in odšla sta v voziček, ki ju je popeljal do sefa v temnicah te veličastne zgradbe. Vzela je 200 guldov in zadovoljna odšla.

Tistega dne je Summer opravila še zadnje nakupe, ki jih je potrebovala za na Hogwarts po počitnicah. Ravno prej je v Vragoljiah in burkah srečala nekaj sošolk, ki so kupovale ljubezenski napoj. Razen njih ni srečala še nobenega poznanega, verjetno zaradi vremena, saj je bila ulica tistega dne precej puščobna. "Točno še v Gringott moram!" se je spomnila še zadnji trenutek, ko bi že skoraj šla mimo njega. Vstopila je. Hm le koga nameravajo napiti s tistim napojem? Morda pa tistega tipa iz Gryffindora, no ja saj ni tako napačen. Vendar obstajajo tudi lepši npr tisti iz... Ravno sredi razmišljanja se je v nekoga zaletela. "Ups, oprosti. Glavo imam trenutno v oblakih. Je dejala z opravičujočim nasmehom. Ko je pogledala malo bolje, je opazila, da dkle vendar pozna. Bila je Tany Bell, ki je ravno tako hodila v 5. letnik. "Oprosti res nisem nameravala, bi šla mogoče kaj spit ali na sladoled? Jaz plačam. V takem vremenu se itak ne dogaja kaj dosti." Upala je, da bo povabilo sprejela, saj tisti dan res ni imela kaj početi. " V Gringott se lahko vrnem pozneje. No?"

Nekdo se je zaletel vanjo in Tanya s eje obrnila. "Živijo!" jo je pozdravila. "Ja, seveda lahko grema na pijačo. In mimogrede... Jaz plačam!" zahihitala se je. "Lepo vreme, kajne?"



((nimam nič za na pisat))

Aurin je sproščeno in zasanjano hodila po Prečni ulici. Na sebi je imela črne hlače in črno pelerino, tako da je zgledala nekako strašljiva. Srečala je že nekaj znanih ljudi, ki jih je veselo pozdravila. Kot vedno ni imela kaj početi, saj je čakala svojo sestro, da opravi nakupe. Odločila se je, da se malce sprehodi. Ne dolgo zatem je zagledala dve znani dekleti, ki sta se veselo pogovarjali. Z njima ni še nikoli govorila, ampak dolgčas jo je prisilil, da se jima je približala in ju ogovorila: "Živjo punci, se vama lahko pridružim? Jaz sem Aurin. Večkrat smo se že srečale v šoli."
Polna pričakovanja je čakala na njun odgovor. Upala je, da se je spomnita in bo lahko poklepetala z njima. Drugače bo pač še malce hodila sama, dokler se sestra ne vrne.

Summer se je zelo razveselila Tanyinega odgovora. "Hm ja saj ni problema za plačat res ne, lahko pa vrževa kovanec." se je zahihitala tej malo neumni ideji. "Mja no vreme...Dosti bolj mi je všeč, ko sije sonce in je toplo. Lahko se odpraviva kar na sladoled v Sladoledni vrt Floreana Fortescurja, če ti je prav. Sladoled lahko jem res v vsakem vremenu." Se je nasmehnila. Zagledala je punco, ki se jima je približevala in ju je pozdravila. "Živjo jaz sem Summer, hodim pa u 5. letnik." jo je pozdravila. "Seveda lahko grež z nami ni problema. Več nas je, bolje je, mogoče pa srečamo še koga." jima je pomežiknila. Res je bila vesela, da se jima je pridružila saj je bila rada v velikih družbah, kjer se je vedno kaj dogajalo. "No potem pa kar gremo!" :)

"Zakon!" je veselo vzkliknila Aurin in takoj postala dobre volje. Tudi ona je vedno uživala v družbi, zelo rada pa je tudi spoznavala nove ljudi. V mestu, kjer živi, ni veliko mladih njene starosti, zato pač mora iskati prijatelje drugje.
Ker je nehalo deževati, si je snela kapuco z glave in stresla svoje dolge sijoče lase.
"No, pa pojdimo," je rekla še Aurin in stopila zraven Summer.

Lorien je šla z očetom najprej v gringott dvignit nekaj denarja. V gringottu ni bila še nikoli. Ni si predstavljala, da bo tako. Njen oče je stopil do pulta ter nekaj vprašal goblina. Goblin je vstal in rekel: kar za mano. Lorien in njen oče sta mu sledila skozi vrata na kocu dvorane. Tam je stal voziček s katerim so se odpeljali do njihovega sefa. Kam greva potem? je Lorien vprašala očeta, ko sta izstopala iz gringota. Kupit čarobno palico, je rekel.

Loona je Gringott že dobro poznala in ni imela kaj dobrih spominov na njen prvi obisk. Ko je bila stara 11 let si je šla podobno kot danes sama dvigniti nekaj denarja ter odšla po nakupih. Takrat je prvič zagledala goblina. Prav prijetno se je ustrašila in ob misli, da je mogla s tem bitjem tudi v temno podzemlje z vozičkom je ni kaj dosti pomirila. Toda v treh letih se je Loona navadila že marsičesa zato je nič več motilo obiskovati Gringott. Tako je odšla do skrajno levega pulta za katerem je sedel najstarejši goblin, kar ga je videla. Številka sefa je z monotonim glasom vprašal goblin 576 mu je odgovorila Loona. Goblin je prikimal, vzel njen ponujen ključ in jo zapeljal do njenega sefa ter nazaj gor.