Jezero

Bos je stopil na mokra tla. Modre oči so se ozirale po okolici, ko se je pretegnil. Redno je treniral, tako tek, plavanje, plezanje kot tudi karate. Redno treniranje je zahtevalo svoj davek-koža na rokah ni bila tako mehka, odrgnine tudi niso bile redkost. Ampak vaja je prinesla izklesala vitkega in mišičastega fanta. Sedel je na mokro travo in se zazrl daleč predse, v jezero. Oblečen je bil v kopalne kratke hlače, ob v roki pa je držal japonke. Veter mu je mršil lase, ti pa so mu padali na oči. Stresel je z njimi in opazil, da ga čudno gledajo. Seveda, december je, jaz pa v japonkah in kratkih hlačah. Skomignil je z rameni in zazehal. Tako ali tako sem si že prvi dan pridobil status čudaka.

Stopil je po razmočenih tleh in z palico razbil led na jezeru. Luknja premera desetih metrov je bila ravno dovolj velika, da je stopil v ledeno vodo. Pogledal je naokoli in zagledal pečine. Nasmehnil se je in počasi začel plezati. "Confringo!" je ukazal in naredil še večjo luknjo. Ko je končno splezal na vrh in se pretegnil. Ko se je hotel odgnati, je zaslišal glas za njim in skoraj bi mu spodrsnilo.

((Okej, nimam pojma, koliko dolgi morajo biti posti, ampak tole je minimum :P ))

Sunkovito se je obrnil in pred sabo zagledal neko dekle. "Pozdravljena, madame," je vljudno rekel in se rahlo priklonil, kot je imel v krvi. Zrla sta si v oči, kot osebi, ki komaj čakata da se zalizneta. Opazoval jo je pri njenem početju in ko si je potegnila zadnjo obleko iz telesa, ko je pred njim stala samo v spodnjem perilu je njegovo srce začelo kri hitreje prenašati po telesu, zato je posledično tudi gobje in hitreje dihal. Opazoval jo je kot majhen otrok, ki vidi novo igračo. O ti kreten! Ti pohotni kreten! je zaslišal v svoji glavi. Z očmi je spremljal njen vsak gib, vsako podrobnost je vpijal z očmi. Z ustnicami se ga je nežno dotaknila in njena topla sapa ga je božala po ušesu. "Seveda... Česa takega za nič na svetu ne bi zamudil."

Opazil je modrček, ga opazoval in se skoraj vrgel, da bi ga pobral, vendar se je zadrževal. Slišal je, kako je padel na tla. Opazoval je njene najintimnejše dele, ki jih je brez sramu razkrivala. Ha-lo! Obrni se stran, kreten pohotni! se mu je sprehodila misel skozi glavo. Požrl je slino in se nasmehnil. O, kakšno perfektno postavo ima. In njeno oprsje. Opala.

Pognal se je za njo, ko je videl da se je umaknila. V zraku je naredil salto in tik preden je pristal je stegnil roke. Ko se je njegova glava pojavila sredi jezera, je s pogledom poiskal tujko in se nasmehnil. "Lahko zvem vaše ime, madame?"

Ko je pristal v vodo, mu je zrak v pljučih zamrznil. Roke je stegnil pred sabo in se prepustil toku, potem pa se pognal za tujko. Še sam ji je sledil nazaj na površje in zajel zrak. "Adele, kaj? Luke. Luke Blake Lefévre." Sogovornica je spet izginila, vendar se mu ni ljubilo več skakati za damo. Čutil je dotik na hrbtu, mehka koža ga je potegnila od spodaj proti vratu. Zdrznil se je, potem pa se ponovno obrnil.

Zrla sta si iz oči v oči, njegovo telo je kričalo po divjem poljubljanju, razum pa ga je ustavljal. Ubogal je namig in še sam zdrsnil proti obali. Zdaj je že sijala luna, čeprav še ni bilo čisto temno. Mesečina je dala fantu svetlikajoč odsev, zgledal je še večji kot pri sončni svetlobi. Še sam se je povzpel pa dekletom, potem pa se je vrgel na mokro travo. Roko je stegnil malo na stran in tako dal Adele namig, naj se uleže zraven.

Opazoval je luno in prisluhnil naravi. Šepet vetra ga je spremljal že vse življenje, zdaj pa je izginil. Seveda, ti trol, veter ne piha. Ni imel časa z vetrom, ko je pa ob njem ležala taka lepotica. Roko je stegnil proti njeni in čakal na reakcijo...

"Če hočem..." je ponovil za njo in se ji nasmehnil. Mogoče si lahko marsikoga zafrkavala, ampak tokrat se bo to končalo, Lepotička. Zrl je v njene oči, videl je strast v njih in prepustil se je njenem poljubu. Potem pa je bilo vsega konec. Nejevoljno jo je pogledal, ko se je odpravila. "Hej! Kam greš?" je zavpil za njo in naslednji trenutek vstal.

Stekla je naprej, modre oči pa so jo takoj zagledale. Potem pa je nenadoma izginila. Prav, pa igrajva tvojo igro, Lepotička. Nekaj časa je nalašč taval po parku, delal se je neumnega, potem pa se počasi povzpel po lestvi navzgor. Vrv ga je rezala v roke, mu pustila rdeče črte ne dlaneh, ampak za to se ni zmenil. Lasje so se mu lepili na čelo, začelo je pihati in na sredini pletene lestve se je ustavil ter se razgledal naokoli. "Lunin mrk..." je zašepetal sam pri sebi. Rdeča svetloba se je čudno širila po parku, potem pa se je odpravil naprej; plezal je višje in višje, dokler ni končno stopil na lesena, zglajena tla hišice.

Skozi majhno okno je videl postavo, nevarno se je nagibalo čez ograjo. Z elegantnimi koraki je stopil proti dekletu in jo pogledal; lepo oblikovano telo, čudovito oprsje in dolge noge. Oči so našle vsak kotiček dekleta, vendar je brez sramu sedela in ga čakala. "Ne bi mi smela pobegniti."

Še par korakov in je že bil pri njej. Glavo je obrnil tako, da jo je lahko poljubil. Poljub je bil dolg in z jezikom je zdrsel po njenih zobeh. Strastno sta se takole poljubljala, potem pa se je umaknil korak nazaj. "Sploh me ne poznaš, Adele, pa ti to ni mar." Z roko je zdrsel po njeni dojki, potem pa še po hrbtu. Z jezikom je zdrsel po njenem brezhibnem vratu, potem pa jo ponovno poljubil.

((Show time :blabla: ))

Ko je Megan nenadoma vstala in stekla proti jezeru, jo je Isabelle komaj dohajala. Končno se je ustavila in Belle je globoko vdihnila. Nič kaj super ni bilo teči po tri meterskem snegu in sredi meteža. Belle je najprej tiho sledila Megan, ki je hodila spredaj. Ko pa sta se približali luknji na jezeru, je Isabelle stopila malo naprej in rekla:"Si rekla iz mojega doma, da si videla fanta? Kdo je sploh tako neumen iz Drznvraana, da se hodi kopat zdaj?" Medtem ko je Belle še zmerom opazovala nežno valovanje tistega delčka jezera, ki se je videl, je Megan že odšla naprej. "Hej!" je vzkliknila Belle in stekla za njo.

Z Megan sta se znašli v nekem delu parka, kjer je bilo dreves zelo na gosto in tako v tem vremenu vidnost še slabša. "Je tisto tam gor hiška?" je nejeverno vprašala Isabelle in se ustavila. Belle je s pogledom prečesala celotno okolico. Le kdo bi lahko bil tukaj?

Megan se je poredno zahihitala. ''S tvojega doma, ja. Očitno pa le ni ravno za Drznvraan. Pri meni je Klobuk Izbiruh kar dolgo izbiral. Seveda med Drznvraanom in Spolzgadom. Nazadnje se je le odločil za Spolzgad, saj so bili vsi moji predniki v Spolzgadu, a le jaz sem bila preveč pametna...Rekel je, da je bila to njegova najtežja odločitev, a da se ni zmotil, in bom najboljša v svojem domu. In sem res. Po ocenah sem najboljša. Za zdaj...'' Je povedala potiho, saj je v tisti hišici sijala neka svetloba, verjetno sveč. Pogledala je Isabelle:''Je mogoče, da ima kdo tu romanco? Pojdiva pogledat!'' Je zašepetala in še preden je Isabelle utegnila dodati svoje mnenje, jo je povlekla za roko in v naslednjem trenutku sta plezali v hišico.
Ko je Megan priplezala na vrh, je tisti v hišici še ni mogel videti, saj so bila vrata zaprta. Pomagala je Isabelle priplezati čim hitreje gor - podala ji je roko in jo kar povlekla gor. Seveda ji ni pomagala zaradi dobrote, temveč zaradi tega, ker bi rada čimprej zamotila parček. Prisluhnila je. Slišati je bio le nek vzdih. ''Ja, akcija je tam noter!'' Je dejala s svetlečimi očmi. Pogledala je Isabelle globoko v oči:''Isabelle. Si pripravljena, da se sočiš z svojo spolzgdovsko stranjo?'' Se je poredno nasmehnila in še vedno gledala v drznvraanko. ''Saj boš zmogla, samo po meni se ravnaj.'' Je dodala in vstala. Vzela je palico ven in jo usmerila v vrata:''Alohomora.'' je zašepetala in iz palice se je izvil rdeč curek. Počasi je zaškrtalo v vratih in Megan je divje butnila z nogo v vrata. Smejoče je pogledala po parčku:''Show time!'' Je zaklicala in se nesramno zasmejala. Za sabo je slišala res spolzgadovski smeh. Isabelle gre super! Obrnila se je in pomežiknila Isabelle, nato pa stopila bolj proti parčku. Prepoznala je dekle z svojega doma. Seveda se z to punco nista še poznali, a Megan je vedela, da je ona 1.letnik. Tista punca na tleh pa ni imela blage pojme o njej. Saj ni upala vedeti, ko ni še nikomur čisto nič zaupala. Niti to, da je 1.letnik. Torej se bo izdajala za 3.letnik. Saj tako je tudi zgledala - starejša. ''Jao, punčka, tako zgodaj se ti ni še treba spuščati v takšne reči, da bi lahko bila popularna med fanti. Sploh pa, drznvraanec, ne bi vzel kakšne boljše?'' Mu je pomignila na Isabelle in njo. Zasmejala se je. Zbadanje ji danes ni šlo najbolje od rok, ampak zmeraj jo je tako zabavalo!

Luke se je nasmehnil Adele in jo poljubljal po vratu, potem pa z roko nežno zdrsnil po notranji strani stegna. "Vroča si." Dihal je težko, s strastjo in z posebnim leskom v očeh. Počasi si je potegnil dol hlače in se zazrl v Adeline oči. "Kaj želiš od mene? Povej mi." Brez sramu je stal gol pred dekletom, kot je prej ona stala pred njim. "Povej mi, prosim." Ko je to spregovoril, pa so se vrata odprla.

Takoj se je obrnil, palica se je znašla v rokah in priprl je oči. "O, punčka, ti tako zgodaj sploh ne veš kaj pomeni glagol zalizniti ali pa seks. Tako da raje utihni." Pomežiknil je Adele in se udobno namestil pred njo, da ji prepih nebi prišel do živega. "Kaj sploh počneta tukaj? Ne morete omogočiti ljudem malo zasebnosti? Ali pa se želiš kaj naučiti? Nisva pravi naslov za to." Obrnil se je k Adele in jo ponovno poljubil. "Spokajte, punčke. Ali pa pričakujte posledice." Ki pa ne bodo prijetne.

((Kaki pogreb je tale post :P ))

''Pa res misliš, da si takole pameten? Utihni.'' je dejala malce bolj grozovito. Pa res misli, da jo bo takole odgnal? Začela se je smejati na ves glas in to prav spolzgadovsko:''Hej, čas, da postrežemo usrančku?'' Pomigala je z boki, in s tem hotela reči ah spokaj no.
''Žal mi je, ljubček. Tokrat se bosta vidva pobrala od tu.'' Ker žal te lahko tu na tem mestu tudi pokončam. Žal? Sploh ne. ''Zato si obleči hlače in drugo, da ti slučajno ne bo mraz.'' Potiho je izvedla urok in obleke teh dveh so se dvignile. Zletele so skozi vrata mimo Isabelle in nje ven na sneg. Dolgo jih bosta iskala.
''Ups, očitno so vama ušle. Kaj pa zdaj? Alo, spokajta, preden se kdo poškoduje.'' Je tega drznvraanca pogledala z 'gorečimi' očmi. Palico je še vedno imela pripravljeno. Vendar se je fant še kar postavljal. Zavila je z očmi in palico usmerila v fantka. Sklonila se je k njemu, se namrdnila in siknila:''Ne pozabi, TI nisi GRYFONDOMEC.'' Pljunila je pred njega in se zasmejala. še preden bi on utegnil kaj narediti, je usmerila palice vanj in njegovo ljubico:''Zroxis.''
Na srečo je ulovila tri palice. Tudi Isabellino. Ampak, tako je najbolj varno. ''Torej, zdaj pa spokajta. Ali se boš lastnoročno spopadel z mano?'' Mu je zabrusila skozi zobe. Svojo palico je usmerila vanj in namignila skozi vrata. ''Sploh pa... ti sigurno nisi pravi naslov za učenje. To vem, da sem jaz.'' Se je zasmejala. ''Zdaj pa marš!'' Usmerila je palico v Adele, nato pa spet v njega.

[ Ubogej, mulc :D ]

"Res misliš da se te bojim, mala?" Zasmejal se je iz srca, kaj pa lahko smrklja, ki hodi v drugi ali pa tretji letnik fantu, ki hodi v šesti letnik. "Nikamor ne greva, ljubica." Nasmehnil se je njeni prazni grožnji in ko se je sklonila k njemu ji je zašepetal: "Seveda, ker imam možgane." Umaknil se je špukcu in jo prezirljivo pogledal. "Mala, predaleč si šla." Palico je uperila v njega, vendar se ni zmenil za njo. Kaj pa mi lahko? Nasmehnil se je in nedolžen nasmešek se je razpotegnil po fantovem obrazu.

Ko ga je izzivala, naj se spopade z njo se je pognal nad njo. Nežno jo je prijel za roko, še vedno gol, jo elegantno obrnil in ji vzel palice. Stisnil jo je močno k sebi in ji zašepetal: "Punca, ne izzivaj me. Naj ti bo to le opozorilo. In še nekaj, da sva si na jasnem. Nikoli, res nikoli ne izzivaj moškega sredi mečkanja, jasno? Zdaj pa se poberi, sicer boš iskala kaj veš, ne samo palico." Z roko je zdrsel po njenih stegnih, vrnil palico Adele, Bellino pa vrgel v park. "Žal mi je za tole, ampak z njo si." Skomignil je z rameni in z roko pobrskal po žepih dekleta iz Spolzgada, z drugo roko pa jo je še vedno tesno držal. Hitro je potegnil njeno palico iz žepa in jo vrgel stran. Počasi, res počasi jo je spustil in ji obrnil hrbet.

((Aja? Ne me pičit z nohti, če ne bom ubogu :P Moj hrbet je prelep ))

Ko jo je pritisnil ob zid, bi mu najraje pljunila v obraz. Zakaj pa ne? Ni vedela, enostavno ni. Raje se mu je sladko nasmehnila in počakala, da je povedal svoje. ''Hej, fantek, ne misli si, da si najbolj močan samo zato ker si FANT. Spolzgadovke smo zahrbtne... je v mislih dodala in ko ji je obrnil hrbet, ga je z karate gibom in močjo z nogo podrla po tleh. Pljunila je čisto blizu njegove glave in, čeprav je bil nag, se usedla na njega. Prijela je njegove lase in glavo hitro pocuknila nazaj. ''Pa ravsaj se z mano!'' Je zasikala in se mu čisto približala. ''Daj! Sploh pa...ne dotikaj se mojih bokov. Saj imaš njene...'' Je pogledala Adele in prasnila v smeh. Približala se je fantovskemu uhu in mu zašepetala:''Ki pa niso dosti prida.'' Potem je njegovo glavo še bolj pocuknila nazaj, da je stokal, potem pa mu glavo zabila v tla. Iz njegovega nosa se je ulila kri. Megan je hitro skočila po svojo palico, ki je obležala v kotu in jo usmerila vanj:''Zroxis!'' Ko je palice spet ulovila, se je pripravljal, da se spet požene nanjo. Adelino in njegovo palico je vrgla skozi okno, kot je on prej naredil z Isabellino, še preden bi jih utegnil dobiti nazaj. Z palico je namerila vanj, ravno ko je hotel skočiti k njej...:''Avada...'' In naenkrat se je fantek pred njo ustavil. Zaničevalno ga je pogledala:'' pa res misliš, da samo zato, ker sem na Bradavičarki in samo zato, ker je to smrtni urok, da si neupam izreči? Ljubček mali, nikoli me nisi srečal in videl, s čim sem se spopadla.'' Je siknila v njega. Še vedno je merila palico v njega. On svoje tako ali tako ni imel, Gryfondomec pa ni bil, da bi imel jajca in se ji približal, ko je skoraj izrekla kletev križanih.
''Propotum!'' Je besno rekla in zeleni curek je vrgel drznvraanca na drugo stran hišice. Pribil ga je v zid in tam je tudi obležal. ''Tako je prav, leži, dokler si še majhen poba.'' Potem je palico za trenutek spustila in ponudila roko Adeli. Pomagala ji je vstati:''Spolzgadovka si.'' je pojasnila. ''Accio obleke!'' je priklicala njene in fantove obleke. ''Na, obleči se in skidni z Isabelle v grad. Pa...razumi me. Vzemi kakšnega spolzgadovca. Za začetek.'' Takrat se je drznvraanec že skoraj postavil na noge. Porinila je Adele skozi vrata in namignila Isabelle, naj se ne vtika. Ko se je fant postavil na noge in bil še kar zavesten, je Megan pomignila na njegove obleke:''Če hočeš, se lahko oblečeš. Glej, saj ne, da bi imela kaj proti tebi osebno, saj te niti ne poznam, a Adele sploh ne ve, kaj dela. Njeno mamo in očeta poznam, in onadva sta ČISTOKRVNA spolzgadovca. Če bi za tole izvedela...Bi bilo krizno. Res oprosti, ampak drugače ni šlo.'' Je skomignila z rameni. Resda je Megan spolzgadovka, a v njej se skriva drznvraanka. Po njenem dedku. Zato ni bila ravno čistokrvna hudobnica. Z urokom je zaprla vrata in prepih je prenehal. Pogledala je drznvraanca, ki je gledal vanjo in se ni oblačil. Pogled mu je vračala. Adele res nisem mogla dopustiti. Ona se me mogoče ne spomne...a jaz vem natančno kdo je. Gledala je v drznvraanca in on v njo, a še vedno se ni oblekel. Naj Megan raje gre?

[Ej, seminidalo tolk seminidalo da sm use skup lepo pometla xD PHAHHA XD upam, da ne lih kej zamjriš. Adele in Isabelle nista odpisali tolk da se mi ni dalo čakat pa sm ju kr spodila xD am ja hrbet pa je ostau ceu :D btw: če si se šele to leto upisau sm, si šele prvi letnik, ne pa šesti. Tu gre kt res na bradavičarki. Pač res morš nrdit eno leto bit tle na forumu, da pol stopnjuješ razrede. In kolkr js vidim, si ti 1.letnik ]

((Pha, hrbet ni ostal cel :o Sej bi te mahnu nazaj, sam ne tepem punc :P Pa ne mi razbit face :P ))

V hrbet mu je priletela močna noga in tla pod nogami so se mu spodnesla tla. Z rokami se je uprl v tla, vendar brez učinka, punca ga je že prijela za lase in ga potegnila za njih. "Mrha zahrbtna. Hivansko je to. In karate tega nikakor ne podpira, mala." Poslušal je njene besede in ko je hotel odgovoriti, mu je glavo tako potegnila nazaj, da je zastokal. Potem pa mu je zabila glavo v tla. Iz nosa se mu je vlila kri in vrat je nagnil v levo, potem pa v desno, da je škrtnilo. "Tole je... Zahrbtno. In ne moreš narediti kaj takega, ker ti nisem všeč." Pognal se je proti njej, vendar ga je ustavila kletev. "Ljubica, malo višji sem od tebe. In ne kliči me ljubček." Komaj se je zadržal, da je ni mahnil. Vse skupaj je dodobro premišljeval.

Naj se ji približam, jo mahnem in samega sebe ponižam? Odločil se je že za to, vendar ga je prehitel Meganin urok. Zabil ga je v steno in neslišno je obležal, potem pa se počasi vstal. Potegnil je obleke k sebi in jo premeril. Adele je že izginila in ostala sta samo še Luke in Spolzgadovka. "Čisto vseeno je iz katerega doma sem, Lepotička." Potem je naredil nekaj nenavadnega-stopil je k njej in ji z roko zdrsel po obrazu. "Ne upiraj se."

((Ble ble, zej pa me ti ubogi >;D ))

''Kar lepotička ti meni?'' Šokirano je gledala drznvraanca. ''Kako si...?'' drzneš...? ga je hotela vprašati, ko jo je nekdo zmotil ker je tolkel po vratih. Pogledala ga je v oči:''Naj se ti ne upiram? Kaj pa hočeš delati z mano?''Ga je vprašala, ko so vrata skoraj zletela z tečajev.

------------------------------------------

''Oh, kako si nadležna.'' Odrinila je njegovo roko in se grozeče približevala Adele. Namrdnila se je in jo premerila. ''Rekla sem, da si poišči spolzgadovca ZA ZAČETEK. Sploh pa, dragica, si pozabila da imam odlične kontakte s tvojimi starši? Ja? Si pozabila kajne? Poslušaj. Spolzgadovka sem, zato se takole zmeniva. Ti greš lepo stran nazaj v dom in poišči spolzgadovca, jaz pa bom tiho pri tvojih straših.'' Z Adele sta bili oddaljeni le par centimetrov. A spolzgadovka nasproti nje je pozabila na palico. Megan se je zarežala v mislih. ''Gromi!'' Je zabliskalo iz njene palice in spolzgadovko nasproti nje je urok zadel v par stotinkah. ''Ja, ta urok je hiter. In nima protiuroka.'' Se je zasmejala Megan. Vedela je, da spolzgadovci bodo zmeraj stopili skupaj, zato je ni skrbelo. Njo? Skrbelo? Samo šala je lahko to. Gromi je urok, s katerim človeka, ki ga urok zadene, poneseš oziroma preneseš tja, kamor ti želiš, da je. Je ponovila definicijo uroka in se zarežala. Ja, ta urok deluje. Namreč, Adele sploh ni bilo več v hišici, temveč očitno v domu, v gradu. Šla je naravnost tja, kamor je Megan želela. ''Ja, tudi takšni uroki obstajajo.'' Je rekla na glas in odšla ven iz hišice. ''Vstani!'' Je rekla in Isabelle, ki je prej padla po tleh, je zdaj vstala. ''Pojdi, preden te še kaj zadene.'' Jo je napotila, nato pa se sama vrnila v hišo.

----------------------------------------

Ljubko se je nasmehnila drznvraancu, ki je vse to le gledal z odprtimi usti. Obhodila ga je v krogu in rekla:''Ja, dobro vprašanje ti je postavila Adele. Kaj hočeš?'' Ustavila se je pred njim in ga pogledala direktno v oči. Še vedno je bil gol. 'In naj ponovim vprašanje, zakaj naj se ti nebi upirala?'' Nagajiv pogled je bil namenjen njemu.

[ haha blablaa ! :D prouu ti si biu prej pridn .. zdej te bom še js ubogala ;P ]

"PREKLETO. VEŠ KAJ HOČEM? S TABO ITI DO KONCA!" Glas mu je odmeval in premeril obe dekleti. "Zdaj pa nehajta. Takoj. Tale trenutek." Ni bilo učinka, ena učenka je izginila, Luke je besno zaklel in jo premeril. "Poslušaj. Takoj jo prikliči nazaj sem!"

Hladno jo je opazoval, čeprav se mu je ponujala kot kašna cipica (sorrry za primerjavo, ni osebno.) "Lej, nočem tebe. Ti... Nisi Adele. In ne poznaš me. Nič... NIČ ne veš o meni!" Stopil je korak nazaj in jo premeril, ponovno, njegov pogled je bil poln jeze, besa, zlobe. "Samo... Stran se spravi."

((Tak post si napisala da niam idej :P HOČEM ADELE!!!))

Megan je privlekla Adele nazaj in enostavno izginila iz hišice. Ko je zaprla vrata, se je začela glasno smejati. To pa je bila žurka in pol! Škoda, da je že konec... je posmehljivo dejala si v mislih in zlezala po lestvi navzdol. Si je res mislil, da mi se mu kar tako pustila? Pha! Ona je vendar spolzgadovka! In dobra igralka očitno. Spet se je začela krohotati in med snegom je lazila proti akademiji. Ko je prišla v šolo, se je namenila samo še v svoj dom in pred kamin. Tako dolgo v mrzlem stanju že res ni bila zunaj. Ampak splačalo se je!

[ sm napisala lih kratek zakluček xD ]

"Adele! Prekleto, saj krvaviš!" Stegnil je roko, da bi ji obrisal brado, pa se je že sama obrisala. "Si dobro?" jo je vprašal zaskrbljeno. Luke! Razmišljaj, prekleto! Ne bodi pohoten, samo ženska je! To mu je narekoval razum, njegovi hormoni pa so poskušali nekaj čisto drugega. Zaprl je oči, se pripravil na poljub, ko mu je prislonila klofuto.

Ni spraševal zakaj, vedel je kaj je naredil narobe in za to je bil pripravljen trpeti. Trpeti, dokler se ne odloči, da je odslužil kazen. Ko mu je z roko zdrsela med lasmi, je zastokal. Poljubil jo je nazaj, se nasmehnil in zrl v njene oči. "Ti pa veš kaj fante rajca," ji je tiho spregovoril in jo rahlo ugriznil v uho.

Prijel jo je za križ in za noge, jo dvignil in položil na mehko posteljo, ki je bila narejena iz neznanega materiala. Nežno jo je poljubil, seje dotikal po celem telesu, ne glede na intimnost in jo poljubljal naprej.

Njeni zobje so zgrabili desno ramo in poznal se je ljubezenski ugriz. Nasmehnil se ji je. "Ne morem... Ne morem se ti upreti, prekleto." Pogledal jo je v oči, ko ga je prevalila na hrbet in ga začela poljubljati. Od užitka je zastokal, hrbet usločil nekoliko nazaj, ramena pa napel, vendar se je že naslednji trenutek ponovno sprostil. Ko bi se morala začeti akcija, pa je izginila kot kafra.

"Hej!" se je zadrl za njo in začel godrnjati. Počasi, res počasi se je spravil iz postelje in proti vratom, za njo. Luna je svetila z močnim sijem in Luke se je počutil kot nekakšna luč, saj se mu je koža nenavadno lesketala. "To je... Mučenje živali." Vendarle je stopil po stopnicah za njo in glasno zazehal. Močno je vdihnil, da mu je zrak napolnil pljuča, potem pa se zadrl: "Ad..." Ni mogel nadaljevati, saj se je v njegovih ustih že znašel Adelin jezik.

Njene hladne noge so nanj delovale noro. V glavi se mu je zvrtelo, mu telo napolnilo z valom adrenalina in ponovno je zastokal. "Kakšno neumno vprašanje. Če se ti želim? To me vprašaš po vsem tem?" Na vprašanje ji je odgovoril z vprašanjem.

Adele je sedela med njim in drevesom. "Si za?" jo je vprašal, vendar ni počakal na odgovor. Pojavil se je kondom in ko je prodrl vanjo je zastokal od užitka in od hladu, ki ga je božal po hrbtu. Telesi so se zibali v enakomernem ritmu in brez besed sta se predajala drug drugemu; slišalo se je samo zavijanje vetra in tiho stokanje para. Ko je bil tik na vrhuncu, je ponovno zastokal, tokrat nekoliko glasneje in bolj živalsko. Umaknil se je od nje in potegnil kondom dol. Vrgel ga je v travo in se začel igrati z njenimi lasmi. "Bilo je neverjetno, ljubica." Dihal je globoko in hitro, srce je divje udarjalo v njegovih prsih, potem pa je začel toniti v spanec.

Ko je zarila nohte v lopatice, je presenečeno zajel sapo in se zadržal, da ni zaklel. "Sem," je rekel komaj dovolj glasno, da ga je slišala. "Ne morem... Zdaj." Zavzdihnil je in začel zmrdovati, ker ga je "terala." "Daj, no." Prevalil se je na trebuh in se začel igrati s travo. Roke je kmalu spodvil pod glavo in glasno zazehal.

"Koliko je ura?" jo je vprašal in užival ob božanju z njenimi popolnimi rokami. Čutil je njeno sapo, čutil je svoj pot, ki je curjal po hrbtu navzdol. "Imava kakšno brisačo?" Ponovno je zazehal, vendar se ni več upiral spancu. Oči so se mu zaprle, vendar ga Adele ni nehala masirati.

"Nič nisem omagal, nisem tako pohoten," jo je zavrnil in se nasmehnil.

"Ne načrtujem, vendar nočem, da bi se ti znašla v težavah. Ta težava bi bila rahlo neprijetna. In zapletena za rešiti, honey." Pomežiknil ji je in ko se je ulegla, je stegnil roko proti njej. Utonil je v spanec brez sanj, vendar se je le ta nenadoma končal.

Odprl je oči in se razgledal naokoli. Daleč naprej je zagledal človeka, ki hiti proti njima. "Adele!" je ostro zašepetal. "Obleci se, Trnjulčia!" Sam si je hitro oblekel spodnje perilo ter hlače, srajco pa je pustil na tleh.