Oskrbnikova hiša in okolica

Megan je stopila proti hišici oskrbnika. Danes ga ni bilo doma in dekle s črnimi lasmi, ki se je spuščalo po potki je to dobro vedelo. Živčno si je grizla spodnjo ustnico in se ozirala naokrog, prestrašena, da ji bo kdo sledil. Kmalu bo nastala trda tema, a Megan je bila to, kar je bila. Približala se je Prepovedanemu Gozdu in rekla nekaj po kačje. Potem je vse potihnilo, zapihal je veter in krošnje so zaigrale svojo melodijo. Čisto počasi se je začelo nekaj premikati in Megan se je utrip srca pospešil. Z odprtimi očmi in malce razprtimi ustnicami je pričakovano gledala v gozd - natančno tla gozda.
Iz tam, kjer je gledala, je prilezla velika, ne, ne velika, OGROMNA kača. Zasikala je in Megan jo je pomirila:''Saj je vse v redu...'' Sklonila se je in pobožala plazilca. Pustila ji je, da je splezala nanjo in se ji ovila okrog rok - nadaljevala pot za vratom in se potem na drugi strani majala sem ter tja in sikala. Megan jo je z prosto roko prijela za glavo in ji dala poljubček. Zasikala je nekaj po kačje in kača jo je ubogljivo poslušala. Spustila se je po tleh in se obrnila. Dvignila je glavo in zdaj je bilo dobro videti obsežno rano tik pod kačjim vratom. ''Nekdo te je res dobro usekal...'' Je spregovorila Megan na glas in zaskrbljujoče pogledala rano. ''Očistiva jo.'' Uperila je palico v rano:''Bakteriocus.'' Je zašepetala in iz njene palice se je zasvetil bel urok, ki je nežno završal skozi rano in jo očistil. ''In pokrpajva...Blicius.'' Je ponovno, tokrat bolj ostro rekla in zdaj je pri odprti rani imela kača le še šive. ''Vsak dan moraš priti ob isti uro na to mesto, da bova uredili to rano. Ne bo se kar tako hitro zacelila.'' Je zasikala po kačje. Velela ji je, naj gre. Kača je izginila v gozd, veter je zašumel in krošnje so spet zaigrale svojo melodijo. Za sabo je zaslišala korake - in tam je stal Amic.

mic je hodil malce naokoli. Samo tako, ker ni imel kaj delati. Na nebo se je že spuščala tema in čeprav je vedel, da bi moral biti zdaj v gradu, si ni mogel pomagati. Ni rad kršil pravil, a odkar je to prvič naredil, se mu je zdelo zabavno. Če ni kazni seveda. Spomnil se je tistega učenca, ki ga je hišnik vlekel po šoli za uho - le ta pa je potem moral čistiti vse, čisto vse kipe na šoli. Mar ni to grozno? Amic je bil zgrožen. Na akademiji je bilo vendar nekaj več sto kipov! Pa še sitnarili so. Zamislil se je. Pri naslednji stopnički nazvdol se je spotaknil in hitro se je zdramil iz misli ter se ulovil še pravi čas. Oddahnil si je in pogledal naokoli. Kam je sploh šel? Zaslišal je šumenje vetra in krošenj ter pogledal proti hiški oskrbnika. Zajel je sapo. Tam je stalo dekle z kačo v roki. Stekel je dol in se skril za najbližje drevo ter se postopoma približeval. Končno je prišel dovolj blizu, da je rapoznal kolikor toliko osebo. Zdelo se mu je, da vidi Megan. Vsaj njeni lasje so bili. In njena postava. Z očmi je sledil njenemu telesu. In njena ritka je tudi...si je mislil in se moral ugrizniti v jezik, da se ne bi zasmejal. No, kaj pa more, če je tako prikupna! Čeprav naj bi se sovražila. Pogledal se sebe. Imel je oblečeno kratko rumeno majico in hlače. Navsezadnje je bil že maj in zunaj je bilo kar toplo. Začudeno je pogledal proti hišici in ugotovil, da oskrbnika ni doma. Zato je torej tu... Ozrl se je nazaj proti gozdu, kjer je sklonjeno čepelo dekle z črnimi lasmi. Pogovarjala se je z ogromno kačo, ljubkovala jo je in izvedla nekaj urokov, ki njemu niso bili poznani. Po nekaj minutah je kača izginila in Megan se je obrnila. In ga videla. Amic je malce odksočil - ker se je ustrašil - potem pa se le približal. ''Tole je pa bilo...'' Je skušal dokončati, a ni našel besed.Bila sta oddaljena 10 m. Stopil je proti njej in jo opazoval.Njen pogled pa ni bil ravno prijateljski, nasprotno, sovražen.

''Kaj je bilo to?'' Je revsknila nazaj v njega in ga sovražno, precej sovražno premerila. Namrdnila se je. ''Kaj sploh delaš tu? Mislila sem, da laziš za Elleno.'' Je dejala in se obrnila, potem ga z pogledom še enkrat sumljivo premerila in z rokami zakrila pogled na svojo ritko ter se sklonila. Z roko je pobrala svojo palico, medtem ko je z drugo še vedno zakrivala. Zravnala se je in popravila svoje vranje lase.
Potem se je spet obrnila proti njemu. ''Dobro, dobro, ne da se mi kregat, zato samo povej, kaj hočeš!'' Je siknila in zavila z očmi. Tako dober dan je bil. In zdaj on. Zakaj? Ji je namenjeno, da bo šla spat slabe volje? Prhnila je.
In ga debelo pogledala:''Ne, žal mi je, prijatelja še ne moreva biti. Mogoče kasneje. Še kaj?'' Je neučakano rekla in se zabuljila vanj. Potem je pogled vrgla nekam drugam in si mislila svoje. Komaj je čakala, da pride v njihov dom, se sleče in odvrže ta oblačila ter stopi pod hladen tuš. Kar predstavljala si je, kako kapljice vode kot solze polzijo po njenem telesu...potiho je zastokala. In če bi bil z njo Luke, bi bilo še lepše...Spomnila se je dogodka na stopnicah. Ne, ni mogla verjeti, a vse skupaj se je kar srečno izšlo. Pa tudi z Adele je zdaj prijateljica. Z Ellen pa se samo dela. Če že ona ne bo imela Luka, ga tista mrhica Ellen ne bo imela! Vse bo storila, da bo Adele obdržala Luka. Če ga ona ne more imeti...ga tudi Ellen ne bo.