High Street

Lauren se je veselo sprehajala po ulici in opazovala ljudi, ki so drveli okoli nje. Zunaj je kljub toplemu letlemu času pihal hladen veter, ampak Lauren ni zeblo. Mimo nje so hodili ljudje, se mrščili ali smejali, nosili so težke torbe in vreče. Ampak Lauren tukaj ni bila zato, da bi si ogledovala ljudi. Želela si je pokukati v Besnečo brunarico, vendar si ni upala iti sama. Ulica je bila polna neznanih ljudi. Hočem videti to hišo! je trmasto pomislila, a kljub vsej trmi jo je bilo strah. Ko bi le nekdo šel z mano... si je zaželela in se ozirala za kakšnim znanim obrazom.

Po prihodu iz šole se je naslonila na steber, kjer je čakala svoje prijatelje. Kmalu so začeli prihajati...



(To sm napisala kao uvod )

"Hej Ana" je pozdravila prijateljico. "Ne vem, Luketa danes še nisem videla" ji je odgovorila. "Glej, Alex gre!" Pomahala je bratu, ki je prišel do nje in do Ane. "Hej!" jo je pozdravil, s seboj pa pripeljal... "Aurelia?" "Emm... Ja, saj je v redu" ji je odgovoril, Tanya pa je stopila na prste in mu primazala krepko klofuto. "Ne še eden!" je jezno zavpila.

Tanya je stekla proti vasici. "Kako ji lahko zaupa??" se je jezno pridušala in zacepetala po tleh. "Evo, poglej!" Z prstom je pokazala na brata in Aurelio, in njen brat je dobil že tretjo klofuto. "Pustila ga je, vidiš?" Pokazala je na njo in njenega brata, ki je ves skrušen prihajal bližje k njima, ter se postavil zraven Tanye. "Emm... Ja. Prav si imela... Res sem tepec." Zazrl se je v svoje čevlje. "Oprostita?" Tanya se je jezno zazrla v njegov spačeni obraz. "Le zakaj bi ti morali??" "Ker sem tvoj brat?" je poskusil še tretjo taktiko Alex, in Tan je dvignil pogled. "Zato si vse privoščiš??"

Aurin se je osamljena sprehajala po ulicah Meryascoveene. Vohala je sladkoben zrak in v srcu jo je prijetno stisnilo. Končno je dočakala dan, ko so se šli potepat. Ravno se je hotela podati na lov za prijateljicami, ko je ne daleč zagledala Ano in Tanyo, ki se je jezila na svojega brata. Kako jo je bilo smešno gledati takole jezno. Stekla je blizu, da bi pomagala rešiti prepir, a se je že končal. Ujela je le še besedo nakupovati in takoj je zakričala: "Jaz tudi! Mislim reči...živjo. Kako ste kaj?" Navdušeno in zmedeno je cepetala zraven Ane in Tanye in vsako enkrat objela. Minilo je že nekaj dni odkar ju je videla.

"Ne, čakaj, Ana!" je vstavila prijateljico, tedaj pa je prihitela Aurin in Tanya ji je vrnila objem, nato pa stopila pred njiju. "Ne reči ničesar!" je naročila Aurin, nato pa še Ani, in stopila bližje k svojemu bratu. "Ne, ne rabim ti oprostiti. To ni moja dolžnost, in ti to dobro veš. A ti bom, ker si moj brat, in te imam rada. A to ni razlog za to, da si boš privoščil vse. Včeraj je imela Deana, danes tebe. Sedaj pa me zanima, kaj se je zgodilo z Deanom in kakšen prepir bosta imela... Poglej!" Pokazala je na Aurelio, ki je naokrog hodila z drugim, in Alex je dekle prezerljivo pogledal. "Ja, sedaj vem, kakšna je, in vem, da si tega več ne smem privoščiti, ampak..." "Ampak ne reši ničesar!" "Ja vem, ampak..." "Ampak ne reši ničesar..." Je že drugič ponovila Tanya. "Okej no, sedaj sem si že drugič izkusil kakšna je in ne mislim te napake več ponoviti, čeprav..." "JA IN? ZATO JE POTREBNO IMETI AURELIO? KER SI ŠEL NARAZEN Z MIO? JE AURELIA ZDRAVILO?" Zazvenela je klofuta, in Alex si je podrgnil lice. "Zakaj pa vpiješ?" jo je malce jezno vprašal, in prisolila mu je še klofuto na drugo lice. "Malce pomisli, bedak!" "No, saj vem, da sem naredil napako, Tanya, ne!" Prijel jo je za roko, ko je zamahnila po njem. "Če bi me vsaj za hipec poslušala..." "Le zakaj?" je na videz zdolgočaseno rekla Tanya, čeprav je v njej vrelo. "Poslušaj me! Vem, kakšna je Aurelia, a mislil sem, da se je do sedaj že spremenila. A očitno se ni. Daj no, prosim, vsaj razumi me. In mi oprosti." Iztrgala je svojo roko iz njegove in zaradi varnosti pred ponovnim udarcem se je Alex malce umaknil nazaj. "Če mi oprostiš obljubim da več ne bom ponovil napake," je nežno spregovoril, in Tan se je jezno obrnila, da mu je pokazala hrbet. "Ne vem" je spregovorila in z nogo udarila po tleh. "No, prav, ampak če se še enkrat zgodi, lahko pozabiš na to, da me boš ustavil, ko te bom skušala pretepsti." Alex se je zasmejal, saj je vedel, da se Tanya šali. Stopil je do nje. "In oblljubim ti, da bom tukaj vedno, ko me boš potrebovala, in da bom malce preveril tvojega novega fanta, in danes se me ne boš znebila." Kot da se te lahko kdaj je hudomušno pomislila Tanya in prikimala z glavo. "Emm... Ja, prav. Čeprav ti ni do konca oproščeno." Zazrla se je v Alexovo lice, ki je bilo od njene klofute še vedno rdeče. "Ampak prav ti je" se je tiho zahihitala in mu obrnila hrbet. "Mislita, da sem se prav odločila?"

"Krasna je!" je pripomnila. "Ja, kar pomeri jo. Vsaki izmed vaju dveh kupim obleko." se je odločila z glasom, ki ni prepuščal ugovarjanja. "Poglejta, kakšen lep top!" Pokazala je na top črno-rdeče barve. "Kupila si ga bom." Njen brat si kot vedno ni mogel pomagati, in je na skrivaj občudoval Aurelio. Očitno še ni prišel k sebi! je jezno pomislila, in Ax se je nameraval, ko Tanya ni gledala, izmuzniti ven, kar mu je tudi odlično uspelo. "Te njegove obljube!" je zacepetala Tanya in stekla za Alexom, in malo je manjkalo, da bi ga Tanya res pretepla. "Ja, Alex, mlajša sem, in imam več pameti!" je pametovala in ga privlekla nazaj v trgovino. Začel je pasti mulo, in še sram ga je bilo, saj je dobil že nekaj klofut, in to od mlajše sestre, čeprav on nje ne bi nikoli udaril. "Mislim, kot da je italijan. Pa mu človek dopoveduje in dopoveduje..."

Lauren je opazovala sošolce ob nekem prepiru. Spet... je pomislila. Ti ljudje se prepirajo 24h na dan. Vseeno je pristopila do njih, se dotaknila Anine rame in ji šepnila:"Hej, a greš z mano v besnečo brunarico?" Šepetala je, ker si ni želela, da bi kdorkoli vedel za njen in mogoče tudi Anin izlet. Proseče je pogledala Ano in si zažela, da bi Ana šla z njo. Sicer se z njo zadnje čase ni ravno perfektno razumenla, a družba je družba. Še enkrat je pogledala Ano in ji šepnila: "Samo pojdi z mano. Nočem sama... Strah me je." Ob zadnjih besedah je zardela.

Aurin je hotela ostati resna, ampak pogled na Tanyo in starejšega brata Alexa, ki je skoraj v strahu trepetal pred njo, je bilo res zabavno.
"Seveda se strinjam s tabo, Tan," je rekla, "ampak se mi zdi, da te ne bo ravno poslušal."
To se je kasneje izkazalo za pravilno.
Hotela je nekaj pripomniti, a se je približala punca, ki jo je le bežno poslala. Nekaj je zašepetala Ani v uho, ampak Aurin je imela opravka z oblačili. Našla je tako lep korzet, da so se ji začele cediti sline. "Tan, poglej, ali ni lep?" je zaklicala čez hrbet.

((aja...kok nej bi bil star Alex? mam neke skrivne plane :P xD))

Tanya je še enkrat pogledala Alexa, ki je jezno sedel na stolu in kuhal mulo, ter nato Aurinin korzet. "Krasen je!" je vzkliknila. "Aur, zadnjič si spraševala, koliko je star, Alex, kajne? Šestnajst je star." Zahihitala se je. "Aaa, že vem kaj imaš v planu!" Zasmejala se je in vzela Aurin korzet iz rok ter ga nesla na prodajalni pult. "Jaz plačam!" je zaklicala, zraven njenega korzeta pa se je še znašel Tanyin top. "Dvaindvajset guldov" je rekla prodajalka, Tanya ji je izročila denar in korzet potisnila prijateljici v roke. "Gremo sedaj v tri metle?" je vprašala, Alex pa je vstal. Očitno mu je nagnala strah v kosti, saj je celi čas hodil za njo in ni niti malo ugovarjal, ko mu je top potisnila v roke, češ, nesi ga. Že v naslednjem trenutku, pa je začel, ker si ne more pomagati, spet gledati za Aurelio. In Tanya, ki je mimogrede, nepoboljšljiva, je se obrnila, in njen ubogi brat je v trenutku dobil klofuto. Že v naslednjem trenutku pa se ji je zasmilil, in svojo dlan, ki je mimogrede, bila mrzla, prislonila ob njegovo lice. "Oprosti" je zamrala, ter se nežno nasmehnila. "Samo dobro ti želim, nočem, da bi bil prizadet" je nadaljevala in se ozrla proti Aurin. "Aur, ti misliš, da je prav, da gleda za Aurelio, čeprav ga je pustila? In da bo imel srečo, če je že dvakrat ni imel? Ker jaz mislim, da je bolje, da se mu tista krava ne približa več. Ni tako?"

Ne izgleda preveč navdušeno. je pomislila Lauren, glede na Anine besede. Ampak vseeno bo šla z mano. Naslonila se je na izložbo trgovine kjer je Ana plačevala obleko in se vprašala, zakaj pravzaprav hoče v Besnečo brunarico. Odgovora ni poznala, bila pa je prepričana, da ga bo našla tam. Ana se ji je zadnje čase zdela tako čudna. Sploh je ne razumem. je pomislila.

"oh, vedela sem, da ti bo všeč!" je navdušeno vzkliknila Aurin. "Tudi tvoj top je zelo lep."
Rahlo je protestirala, ko je Tanya vzela v roke še njen korzet in ga plačala, ampak je prisegla, da se ji bo nekako oddolžila.
Šestnajst let torej, si je mislila. Kako ga nisem prej še nikoli spoznala glede na to da je toliko star kot jaz?
Jacob se ni več zmenil zanjo. Iz dneva v dan je bila bolj žalostna in ni se mu hotela siliti. Nikoli ni hotela biti član, ki je odveč. Videla ga je tudi že z neko drugo punco, kar jo je naredilo še bolj žalostno. Zdaj pa je ugotovila, da Alex niti ni tako slab fant. Mogoče bi hotel biti moj prijatelj. Ko preboli tisto kozo Aurelio pa mogoče tudi kaj več. Zardela je, ker je Tanya verjetno vedela kaj misli. Seveda. Ona je vedno nekako vedela. Zmedeno se je ozrla, ko je zaslišala da je Tanya omenila njeno ime.
"em...Kaj? Ne. Absolutno ne. Presneta žwaw. Kako je sploh lahko kdo zaljubljen vanjo? Pozabiti moraš nanjo, ker bo drugače samo slabše." Obrnila se je k Alexu. "Bi šel z nami na pijačo?" Naredila je enega njenih najbolj prijaznih pogledov in upala, da bo sprejel vabilo.

Zahihitala se je. Aurin je očitno všeč Alex je pomislila in prijateljico potegnila na stran. "Aur, vidim, da bi rada bila z Alexom, a moram te posvariti. Raje ne hodi za Alexom, saj je že imel ogromno punc, in vedno je bil prizadet. Vsaj nekaj časa bo potreboval, da se bo spravil k sebi. Samo prijateljski nasvet." Takrat je za sabo slišala glas: "Če že tako veselo klepetata o mojem ljubezenskem življenju vaju bom samo za trenutek zmotil. Takoj pridem." Ob njegovem glasu je panično poskočila in zamrmrala "oprosti", nato pa se ozrla za bratom. "Aur, samo svarim te. Ker nočem da bi bila prizadeta ti, ali da bi bil prizadet Alex. Ker navsezadnje je moj brat." Zaskrbljeno se je zazrla v eno izmed dveh najboljših prijateljic. "Pa ne misli da ne želim da bi bila skupaj. Morda bi bili enkrat še v sorodu, ampak vseeno. Raje malo počakaj." "Sem že nazaj" je zaslišala glas za sabo, ki je, kot vedno, pripadal njenemu bratu. "Sedaj ko sta se naklepetali pa gremo na pijačo. Prav?" Prijel je Tanyo za roko, in Aurin za drugo, ter ju nežno povlekel proti trem metlam.

"Em, mi se pravkar odpravljamo na pijačo" je zamrmral Alex in Tanya ga je jezno pogledala. "Kaj, če bi se nam vidvi pridružile?" je vprašala, nato pa zdignila pogled. "Aur, še enkrat premisli, prosim." Tedaj se je vmešal Alex. "Joj, kako mi gre na jetra ko govoriš o nečem o čemer ne vem ničesar. Še posebaj, ker sem tisočprocenten da se tiče mojega ljubezenskega življenja. Kajne?" Jeznu ju je pogledal. "Tanya, vem, da želiš dobro, ampak če ne boš v življenju pustila nobene punce, da se mi približa na manj kot kilometer bom te tožil, toliko da veš." Zahihitala se je. "Ja, ja, Alex, saj vem. In vem, da se bi strinjal s tem, kar sem povedala Aurin. "Ja, saj sem te tisto slišal. Glede tistega imaš sicer prav, ampak..." "Ampak ne reši ničesar" ga je še enkrat opomnila. "No, Aurin?"

Aurin je kot ponavadi zamrznila ob taki ljubezenski debati. Res je, da ni bila tako grda, veliko jih je menilo celo, da je neznansko lepa, ampak skoraj vse fante je obravnavala kot prijatelje. In tudi oni so jo na tak način imeli zelo radi.
"Seveda nočem da bi mu bilo hudo. Hočem samo, da bi postala prijatelja. Poskusila bi ga malce spremeniti. Nekaj mi jih je že uspelo Tan, to dobro veš." Namenila ji je prijateljski nasmeh in "saj bo vse v redu" pogled.
Z Alexom in Tanyo se je dobro počutila. Alex jo je, tako kot Tanyo, prijel za roko in vrnila mu je nasmeh.
"Pa pojdimo!" je skoraj zavpila in pospešila korak.
Ana in Lauren sta se jima približali in vprašali, če gremo na pijačo. Aurin je ostala tiho, saj je odločitev hotela prepustiti Tanyi in Alexu. Rada pa je imela družbo, zato ni imela nič proti.
Zardela je, ko je Tanya spet namignila na prejšen pogovor. "Em, bom premislila ja," je rekla, "dajmo času čas," je nato skoraj neslišno zamrmrala.

"Hvala, da me razumeš" se ji je tiho zahvalila, in se zazrla v Alexa, ki je že nestrpno čakal na to, da gredo. "Ja, gremo" je nato rekla in se pustila Alexu, ki jo je nestrpno vlekel za roko.



((Se opravičujem za kratek post, ampak morm it))

Lauren se je namrščila in šepnila Anastasyi: "Hej, grem raje sama. Če bom čakala tebe, bomo morali prej domov." . V pozdrav ji je pomigala s prstki in dodala:"Papa. No, seveda se lahko premisliš in takoj stečeš za mano." nasmehnila se ji je in z odločnim korakom odšla po ulici. V želodcu so se ji spreletavali metuljčki, tako je pričakovala, da si ogleda Besnečo brunarico. prav nič je ni bilo več strah. V daljavi je zagledala razpadajočo hišo in se odločno odpravila proti njej. Z roko se je oklenila palice in si tiho rekla:"Hej. Nič se ti ne more zgoditi, sicer pa, Anastasya ve kam sem šla in če me predolgo ne bo, bo poklicala pomoč."

((jest sm že drugje pisala))