Prepovedani gozd

Lorien se je zdrznila in se hitro obrnila. Karkoli je že ropotalo je bilo povsod okoli nje. Priznati si je morala, da to ni bila ravno dobra ideja. Iti v gozd po sončnem zahodu. Palico je usmerila predse, ter zamrmrala; lumus. Konica njene palice je zasvetila v modri svetlobi, ki je oblila bližnje drevje. Lorien se je obrnila na desno. Za tistim grmom je nekaj. Bolje, da se spravim od tu! Stekla je. In tisto nekaj ji je sledilo. Obrniti si je upala šele, ko je pritekla iz gozda in se odpravila nazaj v grad.

Luka je videl Lorien bežati ter videl je zver, ki jo je lovila. Zašepetal je: "zroix!" in zver je vrglo po tleh. Odšel je do zveri...

... Ojej. To je ostrozoba tema. Morali bi biti izumrli. To ni dobro. Spet so se pojavili. Lorien je imela srečo da sem bil tukaj. Kdo ve kaj bi se zgodilo.

Z jezo in zmagoslavjem je odšel do ravnateljeve pisarne.

Lauren se je zamorjeno odpravila v prepovedani gozd in molče motrila grad, saj ni želela da bi jo kdo motil. Ni si želela zaiti globoko v gozd. "Lumos!" je šepnila in si ogledovala visoka in skrivnostna stoletna drevesa, ki so zakrivala pogled na nebo. Bilo je mraz a to je ni niti najmanj motilo. Vsedla se je pod drevo na robu gozda in se ozrla proti gradu. Bil je tako skrivnosten in velik, da si ni želela vrniti. Okoli sebe je pričarala majhen obroč ognja in se potopila v premišljevanje. Bila je prepričana, da je nihče ne bo opazil in res je nihče ni.