Sovji stolpič

Lorien je vstopila v sovji stolpič. V rokah je držala kuverto, ki je bila naslovljena na " Mary in Marino". To sta bili Lorienini najboljši prijateljici. Bili sta bunjkelki, ampak vedeli sta, da čarovniki obstajajo. Njuna mama je bila namreč čarovnica. Oni dve pa sta bili bunkeljki tako kot njun oče. Lorien je s pogledom poiskala svojo sovo Nessie in jo poklicala k sebi. Bolj majhna popolnoma črna sova je zletela s prečke na njeno roko. Lorien ji je na nogo privezala pismo, ter jo odnesla do okna, Nessie je zletela z njene roke ven in proč od Hogwartsa.

Ravno je nekaj hodila po Hogwartsu. Dean se je opravičil, da ima preveč učenja in je ostal v dnevni sobi, sama pa se je odpravila na potep. Prišla je do stolpa in želela vstopiti. Odprla je vrata in v stolpu videla neko dekle. "Živijo" je zamrmrala. "Sem Tanya Bell, Gryfondom". Kot je videla, je bilo dekle precej mlajšo od nje in zdolgočaseno se je zazrla vanjo.

Lorien se je ozrla k vratom, da bi videla kdo jo je odgovoril. Punca, ki jo je ogovorila je bila videti precej starejša od nje. Lorien si jo je najprej previdno ogledala, nato pa odgovorila: jaz sem Lorien Hass. Iz drzzvrana.

Lauren se je povzpela v stolp in poklicala svojo sovico Alex ter ji izročila kuverto z napisom Alexandra. Alexandra je znala delati z živalmi in Lauren ji je že velikokrat poslala sovo. Ko je odhajala iz stolpiča je videla Lorien in še neko dekle, ki sta se pogovarjali. Ker ji ni bilo do človeške družbe ju je samo pozdravila in se odpravila nazaj v Spolzgadovsko dnevno sobo.

Lorien je dohitela Lauren ter jo vprašala: Komu si poslala pismo?

Rosabell ej prihitela vsa žalostna na sovjo stolpič.Bila je sama poklicala je k sebi svojo žametno sovico Bressly in ji izročila pismo.Začela je jokati.Pe sama ni vedela zakaj ampak tukaj se ni več počutila dobro.Njene tako imenovane prijateljice je nemarajo in pričela je dvomit v Ama.
Ni vedela kaj naj naredi.Sesedla se je in začela sanjati.Pri tem je zaspala.

Bilo je lepo jutro. Sonce je sijalo skozi grajske line. Lorien je odprla vrata sovjega stolpa. Sem je prišla, da bi Mary in Marini, ki sta ji že poslali odgovor na prvo pismo poslala še eno pismo. Ravno ko je hotela poklicati svojo sovo je zgledala nekaj na tleh.Rosabell. Lorien jo je stresla. Se ti ne zdi, da je to malo čuden kraj za spanje? jo je vprašala z nasmehom na ustnicah.

Ama je šel v sovji stolpič,da bi poslal pismo.Tam je srečal Rosabell,ki je jokala.Ama jo je vprašal kaj je narobe.Rosabell mmu je odvrnila ,da ga njene prijateljice ne marajo in da se je z vsemi skregala.Omenila mu je tudi da ju ne marajo ker se samo poljubljata.Ama je imel rešitev.Rosabell je rekel:"Kaj pa če se nebi poljubljala na javnih mestih?.In če bi se opravičila prijateljicam?Rosabell je ob tej misli postala boljše volje in odšla po prijateljice.

Lorien Hass je napisal/a:

Bilo je lepo jutro. Sonce je sijalo skozi grajske line. Lorien je odprla vrata sovjega stolpa. Sem je prišla, da bi Mary in Marini, ki sta ji že poslali odgovor na prvo pismo poslala še eno pismo. Ravno ko je hotela poklicati svojo sovo je zgledala nekaj na tleh.Rosabell. Lorien jo je stresla. Se ti ne zdi, da je to malo čuden kraj za spanje? jo je vprašala z nasmehom na ustnicah.

"Hm sploh nisem vedela da sem zaspala, mi pomagaš ustati?hej in res oprsti za učeraj!"

Lorien je Rosabell podala roko. Glede včeraj ni problema, je rekla. Kaj si sploh počela v sovjem stolpiču?

Rosabell je imel spet malo več volje do živlenja"Hm ja moji najboljši prijateljici Ceciliji sem poslala pismo. Pa ti kaj počneš tukaj?"
Je vprašala ter se pobrala s tal.

Lauren je prisopihala v stolpič in se zazrla med sove. Gledala je in gledala, a Alexe ni bilo nikjer! Odpravila se je proti vratom in skoraj stopila ven Tedaj je za njo nekaj zaprhutalo in Alexa jo je uščipnila v uho ter ji pristala na rami. Lauren ji je iz rok potegnila pismo. Na njem je z lično dekliško pisavo pisalo: Lauren C. MacDonald. Oho! Najbrž je od Alexandre je pomislila Lauren. Slišala je, kako nekdo prihaja v stolp, in ker si ni želela srečati nikogar, je hitro stekla ob steni in odšla proti sobi Spolzgadovcev: Gotovo je spet prazna...

Rose je prišla v Sovji stolpič. Bil je prazen. Bila je dokaj vesela, lahko bi nekoga srečala in potem nebi bila spet sama. Le kje se potika Bressly? je premšljevala Rose. Ni je bilo. Začela jo je iskati. Bila je na drugi strani stolpa. V kljun ji je potisnila žabji krak in jo počohala po njenm kožuščku. Ta soba je bila tako prijazna. Zatisnila je oči in jih spet odprla. Bressly je postajala nemirna, zato ji je v kljun potisnila pismo za Cecilio. Usedla se je na tla in začela razmišljati. Učeraj je dobila pismo, od Cecilie. Obstaja še nea šola za čarovnike. In Cecilia je hodila tja. Prav tako je hodila v čarovniški vrtec, zato je Rosabell prej ni poznala, saj je bil zanjo ta vrtec predrag. Cecilia je imela dvojčico Collette in še eno sestro Colly. Pisali so se Haley. Živeli so na Irskem in še eno hišo so imeli v Angliji, kjer je tudi sama živela. Ampak zakaj ji nikoli ni povedala, da je tudi ona čarovnica? Zakaj? Cecilia je bila v Drzarvanu. To ji je bila fovš. No ampak ona je bila tako pametna. V bunkeljski šoli sta z Collette dobivali same zlate in bronaste odličja. Bili sta preprosto najboljši. In ravno zato je imela Rosabell najraje Cecilio. Pa tudi Collette je bila odlična prijateljica. Ampak on je imela še polno drugih prijateljic. Rose je vstala in si rekla " Bolje, da neham premišljevati. Jaz imam Lauren in druge tukaj je odlično in sedajle bo kosilo, tako, da punca raje pohiti."

Zaslišal se je glasen smeh, in fantovski glas: "Haha, kako je 'padel' v jezero..." Prikazali so se še lastniki glasov in Tanya je stopila v stolpič ter z zamahom palice pometla. Košara jih je že čakala, in Tanya je zaradi nezaželenih obiskov z urokom zaklenila vrata ter jih naredila nevidne. Ozrla se je in videla... "Cedric!" Obrnila se je k Summer ter ji pomežiknila. "Hmm, nekdo pa ima,... Srečo, kajne?"

"Bilo je fantastično! Kako je samo pogledal ko je pristal v jezeru." Je dejala in zajel jo je ponoven val smeha. "Dean, zakon si to naredil!" Ozrla se je in videla Cedrica. "Hej Cedric." je rekla in ga objela. In se nasmejala Tanyinim besedam. "no lahko bi nadaljevali z igro." Da bi jim bilo bolj prijetno je pričarala še par blazin, saj je bilo na skalnatih tleh neprijetno sedeti. Namestili so se in nadaljevali z igro, tokrat se je priključil tudi Cedric. "Kje smo ostali?"

"Hm..." se je zlobno zasmejala Tanya. "Jacob je moral iti do Rawsa ter ga ljubkovati..." Zasmejala se je ter se zleknila po tleh. "In, kako ste?" Sedla je tr si glavo podprla z rokami. "Aurin, nič še nisi povedala. Kar naprej gremo." Zavrtela je steklenico. "O, presneto." Zazrla se je v steklenico, ki je kazala, da ji Summer da izziv. "Izziv."

(Sory da Dam nase)

((np, hehe))

Tanya je zavrtela steklenico, ki je pokazala na Summer. Ta se je zasmejala u mislih pa že kovala načrt. Hmmm, le kaj bi lahko dala? Nekaj dobrega mora biti. "Hmmm, no Tanya, pripravljena? Pojdi k Amicu in u sobo, lahko ti pokažem pot, in mu v spodnje gate pričaraj žabji mrest! Čeprav to ni ravno kazen, je bolj zabavne vrste, je pa še dodatna kazen zanj, hihi." "Da bo malo težje, noben te nesme videti." Zasmejala se je, res je bilo zabavno delati take stvari Amicu. V tistem trenutku se je oglasil Cedric: "Kaj ko bi dala bolj kruto kazen?"je dejal s krutim nasmeškom. "Oooo, glej kdo je sedaj za stvar, prej pa se ni hotel igrati? Nene bom raje potem če dobim priložnost, dobre kazni se ne morem spomniti u tako kratkem času." Pogledala je Tanyo. "Gremo do njegove sobe?" Vsi so v pričakujoči tišini opazovali kaj bo sledilo.

"Presneto" si je zamrmrala v brado. "OK, gremo" je nazadnje odločila in Dean jo je objel okrog ramen. "Tako je prav, punca, ne daj se!" Vstala je ter se pretegnila. "Gremo?" Napotila se je proti izhodu.

(oprostite za moje redke poste...ampak res mam dost dela za šolo kr so nam use na konc nabil...in umes sm mela še prepoved...)

Aurin se je skoraj valjala po tleh, tako se ji je zdelo zabavno, ko je Amic pristal v jezeru. Mogoče se ji je zdelo to še bolj prav, ker ji je že na samem težil, če bi bila njegova punca. Že takrat bi ga najraje zabila z glavo v zemljo, ampak je raje počakala, da bo dobila pravo priložnost. Ampak zdaj je namesto nje to naredil nekdo drug. Še bolje. Kaj pa si prvošolec misli, da hoče šestošolko za punco? Čudak.
Iz misli jo je predramilo ime Jacob. Saj res! Jacob mora ljubkovati Rawsa. Ni to malo prehud izziv? Kaj, če za to dobi kazen? Eh, se bo že rešil. On se vedno izmaže, čeprav skoraj ni mogoče.
Jacob je izginil, steklenica pa je nato določila Summer, da da izziv Tanyi. Aurin se je spet do solz nasmejala, ko je slišala, kakšen izziv je dobila Tanya. Hitro se je dvignila iz udobne blazine in se hitro odpravila za Summer. Mogoče bom po poti srečala Jacoba. Res me skrbi, kod se obira toliko časa.

Prvo so prilebdeli fantje, nato pa še majhna postava za njimi, ki je pritekla, ter jih poslala čez okensko polico. Na srečo jim je z urokom zavezala usta, drugače bi sigurno kričali. Na okensko polico je pričarala kavelj, ter vrv zavezala nanj, nato pa še vrv na vrv. Fantje so se znašli z glavo navzdol. In še veter je začel pihati, tako da jih je premetavalo sem ter tja. "Hej, vi, kako je tam?" Ozrla se je k prijateljicama. "Mislim, da si to čisto zaslužijo!"

Aurin se je od smeha valjala po tleh in zbadala fante, ki so bingljali z okenske police.
"Seveda si zaslužijo. Mislim, da se pred nami ne bodo več tepli."
Fantom spodaj je namenila zloben nasmešek, nato pa se udobno namestila na blazino, ki jo je malce prej pričarala. Sebi seveda črno, tako kot vedno, ostalim pa v barvah svojih domov. Blazine so bile od nekdaj njena strast. Za vsak slučaj je pripravila blazine še za fante, če se jih bo Tanya čez nekaj časa usmilila, nato pa si je začela prepevati neko izmišljeno melodijo, ki ji je bila zelo všeč.
"Torej, kaj bomo počele sedaj?" je rahlo zapela.

Summer se je prav zabavala, ko je tako opazovala fante, ki so bingljali z glavo navzdol. Še prav vam je. Cedricu je najprej pokazala je ziki nato pa se mu je nasmehnila. Udobno se je namestila na rumeno blazino. "Torej... Kakšne so ideje?" "No mogoče bi lahko spustila fante, ti pa bi opravili kakšno malenkost za nas...hehe." Se je malo škodoželjno nasmehnila. "Po drugi strani, pa se res že dolgo nisem kopala. Je kdo od vas predstavnik?Lahko bi šli v kopalnico predstavnikov v tisto mega kad in se skupaj zabavali. Sevedabi imeli kopalke." je še dodala, saj bi si lahko kdo mislil kaj bolj khm..perverznega. :)

Punci sta se očitno zabavali, in če se pove po resnici, Tanya čisto nič manj. "Jaz sem predstavnica!" Skočila je na noge, ter fante potegnila gor. Očitno se jimje precej motilo, saj se je Dean naslonil na okensko polico, druga dva pa na steno, ki je bila dovolj mrzla, da si bodo malce opomogli. Očitno se me bojijo! "Gremo?" Deana je prijela za roko, ko je bilo videti, da je slabost in omotica že mimo. Še enkrat se je opotekel, Tanya pa prav tako. Prece težko je bilo fanta držati na nogah, te še paziti, da ne padeš. Odvedla jih je po stopnicah do kopalnice predstanikov študentov, vmes pa še vsem priklicala kopalke.

Ko je Luka šel po stopnicah je videl skupino študentov različnih starosti. "Pozdravljeni. Sem Luka Speed, Gryfondom, 6. letnik.

Povedali so mu da gredo v kopalnico Predstavnikov študentov. Poslovili so se. Na vrhu stolpa sem priklical svojo sovo Piki.
Bila je zelo barvna. Imela je vse tropske barve. Moja sova. Posebna in lepa kot vedno.

Pogledal je kaj mu je prinesla in videl sporočilo od Amica. Preletel je pismo in mu odpisal:

"Vesel pozdrav tudi tebi.
Me prav zanima kdaj se
bova srečala da te spoznam.
V katerem letniku pa si?

Lep pozdrav, Luka"

Ker Loona ni imela drugega za početi se je odpravila v sovji stolpič. Že pri zajtrku je sunila nekaj prepečenca in ga spravila v žep. Čez nekaj minut je končno prisopihala do vrha in vstopila v stolp s slamo pokritimi tlemi. Stolp je od vznotraj malo zaudarjal, saj so bila tla prekrita z iztrebki sov in ostanki njihovih žrtev. Loona se je najprej zazrla v vrh stolpa in na hitro preletela vse prečke v upanju, da bo hitro zapazila Aryno. Toda na prečkah je sedelo toliko malih, velikih, rjavih, črnih in sivih sov, da se je odločila za krajši način. Zažvižgala je na način, ki ga je lahko ona. Namesto, da bi pihnila je sapo vlekla v usta in tako žvižgala. Aryna je ta žvižg takoj prepoznala in čez nekaj sekund ji je mala sovica že veselo čepela na rami. Kmalu je zavohala prepečenec, ki ga je imela Loona v žepu. S kljunom je dregnila v Loonin žep, da se je ta spomnila in ji nasmejana ponudila prepečenec. Sova ji ga je s skovikom urno vzela iz roke in odletela v miru pojesti. Ah ta Aryna si je mislila Loona in zamišljena stopila skozi vrata stolpa na svež zrak in se odpravila na kratek potek okoli šole.

(zdele sta še u parku)
V redu ali greva v sovji stolpič?jo je vprašal Ama.Ros mu je prikimala in po odšla sa v sovji stolpič.Ama jo je poljubil ter Rosabell mu je vrnila poljub.Ama pa jo je vprašal:Kaj si mislila s tem ali kaj več?

Prekinila ju je snežno bela sova,ki je prinesla pismo.Ama ki je bil radoveden je pogledel za koga je.Videl je da je naslovljeno nanj.Odprl ga je in ga prebral:
Dragi Ama
Ko boš prebral tole pismo boš verjetno šokiran.MIslimva da si dovolj star,da moraš vedeti:Posvojen si!Tvoji biološki starši se pišejo Bell.Na bradavičarki je tudi tvoja sestra Tanya,ki ne ve da sta brat in sestra,tako da ji pokaži to pismo.
Tvoja ljubeča starša.
Ama je bil ves šokiran.Hitro je stekel v veliko dvorano,da bi Tanyi pokazal pismo.
(tanya nadaljuj u veliki dvorani)

( Sedaj mi je ime Anastasya in ne Rosabell) =)