Hodniki

Lauren je zaspano hodila in hodila in mislila, da nikoli ne bo prečkala vseh teh hodnikov in stopnišč. Vsedla se je na klop, ki je stala pred eno izmed učilnic, da bi zajela sapo in že je je zmanjkalo. Tako je zaspala tam na mrzlem hodniku v 5. nadstropju in sanjala, da je z družino preznovala rojstni dan nekega čudaškega gospoda, ki ga še nikoli ni videla. Imel je sive lase in zalisce, ki se nikakor niso ujemali z njegovo zavaljeno in visoko postavo. Naenkrat pa so sanje postale čudne in Lauren ni več vedela, ali sanja ali se resnično bojuje z Tistim, Ki Ga Ne Smemo Imenovati. Seveda sanjam! je zmedeno pomislila in to je ilo seveda res. Sanjala je in spala naklopci na hodniku v 5. nadstropju daleč proč od svoje tople posteljice.